Predsednica Konference Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ) Pošte Slovenije Majda Stubelj je v nagovoru, ki so ga protestniki, sicer opremljeni s številnimi transparenti, spremljali z glasnimi vzkliki, piščalkami in ragljami, opozorila, da z današnjim shodom izražajo nasprotovanje odpuščanju in zmanjševanju števila zaposlenih, zapiranju poštnih poslovalnic, razprodaji premoženja. "Vrsto let ste varčevali na naših plečih, zato vam sporočamo, da našega premoženja ne damo," je sporočila poslovodstvu Pošte.
Zaposleni po njenih besedah zahtevajo zakonsko ureditev financiranja univerzalnih poštnih storitev, pošteno plačilo za opravljeno delo in dostojno življenje (tudi uskladitev plač do višine inflacije v letošnjem letu) ter enakopravno obravnavo vseh zaposlenih in vseh socialnih partnerjev. Poslovodstvu in nadzornemu svetu je očitala ignoriranje socialnega dialoga. "Je za vas socialni dialog, da nam na poziv o izplačilu poslovne uspešnosti niti ne odgovorite? ... Je za vas socialni dialog to, da nam na naše predloge in opozorila o kršitvah le suhoparno, pavšalno, generično odgovorite? Sporočamo vam, da to ni socialni dialog," je bila ostra.
Član sveta delavcev Pošte Slovenije in izvršnega odbora SDPZ Božidar Pograjc je opozoril na nujne spremembe zakona o poštnih storitvah, ki bi zagotovile sistemsko financiranje bremena zagotavljanja univerzalne poštne storitve vsem državljanom na način, "da se nedelujoč kompenzacijski sklad za financiranje univerzalne storitve nadomesti z državno pomočjo iz javnih sredstev - proračuna, kar dopušča tudi EU poštna direktiva". Z zakonom bi se moralo po njegovih besedah prilagoditi tudi kakovost univerzalne storitve na EU primerljivo raven, upoštevajoč zemljepisne okoliščine in gostoto poseljenosti, urediti status izvajalcev zamenljivih poštnih storitev ter spremeniti pravilnik o načinu izračunavanja in poravnave plačil za izvajanje poštnih storitev. Pri pravilniku gre za pristojbine Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Zdaj 98 odstotkov teh sredstev vplača Pošta Slovenije, četudi je vseh izvajalcev poštnih storitev, ki so vpisani v register, več kot 30, je opozoril Pograjc.
Član sveta delavcev Pošte Slovenije Josip Firm se je posebej obregnil ob zapiranje poštnih poslovalnic, saj da imajo vsi pravico do poštnih storitev, in prodajo premoženja družbe, denimo nepremičnin, ki jih potem najemajo. V tej luči je omenil prodajo poslopja na Čopovi ulici v Ljubljani, ki je veljalo za njihovo zlatnino. "Zanima me, koliko članov poslovodstva ali koliko članov Slovenskega državnega holdinga je prodalo svoje nepremičnine in jih je potem najelo, da v njih živijo," je dejal.
"Žalostno je, da moramo iz medijev izvedeti za načrt poslovodstva in nadzornega sveta, da imajo v planu naslednje leto odpustiti 250 ljudi v prometu, ko pa vsi dobro vemo, da vse leto krčimo in delamo nadure zaradi tega, da lahko sodelavci gredo na dopust. Upamo, da se zavedate, da so zaposleni edino bogastvo, največje bogastvo vsakega poštenega podjetja," je nadaljeval predsednik odbora za pošto pri SDPZ Peter Helbel.
"Sporočilo je bilo več kot jasno, mi vsi smo Pošta, včeraj, danes, jutri," pa je po še več drugih nagovorih na koncu podčrtala sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Irena Jaklič Valent. Kot je pojasnila, so imeli danes srečanje z ekipo poslanske skupine SD, v 14 dneh pa pričakujejo sestanek z njihovim ministrom, pristojnim za gospodarstvo, Matjažem Hanom. Od njega pričakujejo jasna stališča in premike v smeri zahtev sindikatov. Stubelj je pristavila, da v primeru, da sestanka s Hanom ne bo, sledijo nove aktivnosti. "Zavedajte se, da bo ta korak še bolj pogumen in še daljši," je navedla. Ločeno je novinarjem dejala, da je to zadnji poziv. Država mora začeti sofinancirati univerzalne poštne storitve, je sklenila.
Shod zaposlenih na Pošti Slovenije in v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije je potekal pred Poštnim logističnim centrom v Ljubljani, organizirali pa so ga v SDPZ Slovenije in Konferenci SDPZ Pošte Slovenije. Udeležili so se ga tudi predstavniki Sindikata poštnih delavcev.
Pošta Slovenije zavrača očitke sindikatov
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v vodstvu Pošte Slovenije, se udeležujejo "tako rekoč vseh sindikalnih sestankov in sej sveta delavcev ter se odzivajo na vse pobude socialnih partnerjev". "Nad trditvami o netransparentni komunikaciji smo presenečeni," so navedli. Pošta Slovenije po njihovih navedbah že dlje časa prek svoje strategije zaposlovanja aktivno išče nove kadre in na novo zaposluje. Trenutno poteka 197 zaposlitvenih postopkov. "V teh dneh poteka tudi aktivna oglaševalska kampanja za iskanje novih zaposlenih prav v dostavi," so zapisali.
Povišanje plač in njihovo usklajevanje z inflacijo je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, ki jo poslovodstvo po lastnih navedbah v celoti spoštuje in je v veljavi do konca leta 2025. Uskladitev osnovnih plač za leto 2024 bo v skladu s kolektivno pogodbo februarja pri plači za januar, marca pa bo sledila še uskladitev osnovnih plač z letno inflacijo.
Povprečna bruto plača v Pošti Slovenije je leta 2021 znašala 1690,64 evra, septembra 2023 pa 1980,15 evra. "To pomeni, da so se plače v tem obdobju zvišale za 17,1 odstotka, medtem ko je inflacija v tem obdobju znašala 16,7 odstotka. Povprečne plače v Pošti Slovenije so tudi za 5,5 odstotka višje od povprečnih plač v poštno-kurirski dejavnosti," so poudarili v družbi. Konec leta bo 562 zaposlenih prejelo tudi pet odstotkov višjo osnovno plačo na podlagi pravilnika o delovni uspešnosti. Zaposlene so obvestili tudi o izplačilu poslovne uspešnosti 15. decembra, ki bo s 350 evri po njihovih navedbah 30 odstotkov višja kot lani.
Glede očitkov o kršenju delavskih pravic so zapisali, da niso seznanjeni "s konkretnimi primeri kakršnih koli kršitev s področja zagotavljanja počitkov in odmorov, rednega opravljanja zdravniških pregledov in postopkov sprejema aktov delodajalca ter zaviranja sindikalnega dela". Sindikalne predstavnike so pozvali k predstavitvi konkretnih primerov morebitnih kršitev.
Glede navedb o zapiranju poštnih poslovalnic pa so zagotovili, da se zavedajo pomena nemotenega dostopa do poštnih storitev. "Pošta Slovenije s povezovanjem s poslovnimi partnerji in podjetniki ohranja prisotnost poštnih poslovalnic v lokalnem okolju, kar je zelo pomembno za razvoj okolja zunaj urbanih središč," so navedli.
V drugih državah EU po njihovih navedbah vsi izvajalci poštnih storitev uporabljajo ta "utečen poslovni model", delež franšiznih poslovalnic v evropskih državah pa presega 90 odstotkov. "Pošta Slovenije svojim uporabnikom tako omogoča opravljanje storitev prek različnih oblik poštnih poslovalnic in drugih brezstičnih točk poslovanja," so dodali.
