Tako so pri Rdečem križu leta 2022 uspeli zagotoviti in razdeliti več kot 3200 ton osnovnih prehranskih izdelkov, 170 ton higienskih pripomočkov ter 250 ton rabljenih oblačil in obutve. »Pomoč je prejelo 117.000 socialno ogroženih posameznikov, kar je 2000 ljudi več kot leta 2021. Leta 2022 so bili prejemniki naše pomoči tudi ljudje, ki so pribežali v Slovenijo iz Ukrajine,« je povedal Matic Slapšak z Rdečega križa. Podobne podatke pričakujejo tudi za leto 2023, ki se sicer bliža koncu, le da se je zaradi ujm povečalo število prejemnikov pomoči. Podobno rast števila pomoči potrebnih, tudi če večjih vremenskih pretresov in katastrof ne bo, načrtujejo tudi za leto 2024.
V Karitasu na leto zberejo približno enako količino hrane, med 3200 in 3500 tonami, letos pa so zaradi 125 ton poklonjene hrane več na račun pomoči ob poplavah. »Na drugi strani bo zaradi povišanja cen hrane kljub nekoliko večjemu obsegu sredstev kar za eno tretjino ali 700 ton manj pomoči v hrani iz evropskih virov, tako da bo po naših ocenah končna skupna številka pod 3000 ton razdeljene hrane,« pravijo na Karitasu. V običajnih razmerah z dobrodelnimi akcijami zberejo okoli 3,5 milijona evrov na leto, letos pa bodo zaradi donacij ljudi, podjetij in ustanov zbrali okoli 6,3 milijona. Karitas je leta 2022 pomagal več ljudem in družinam kot leto prej, to je več kot 99.400 ljudem oziroma približno 40.000 gospodinjstvom. »Številka se v letošnjem letu postopno povečuje zaradi poplav ter revščine zaposlenih in upokojencev z nizkimi dohodki. Ocenjujemo, da se bo skupna številka letos povečala za nekaj tisoč. Dodatno je letošnjo jesen 11.900 otrok prejelo tudi šolske potrebščine,« pravijo na Karitasu.
Veliko je revnih zaposlenih
Na Rdečem križu poudarjajo, da se struktura prejemnikov njihove pomoči ne spreminja veliko in da jih večina že več let prejema pomoč, to pa kaže na določen začaran krog revščine. Devetnajst odstotkov prejemnikov je starejših od 65 let, to so tisti, ki jim pokojnine ne zadoščajo za dostojno preživetje, veliko je upokojenih žensk, ki živijo same, 18,5 odstotka je otrok, mlajših od 15 let, kar pomeni, da so prejemnice pomoči družine z otroki, od enoroditeljskih do veččlanskih ali družine brezposelnih ter z nizkimi plačami. »Že nekaj let pa pomagamo zaposlenim, ki prejemajo minimalne plače, to je kategorija revnih zaposlenih, katerih plače ne zadoščajo za dostojno preživetje,« pravi Slapšak.
Pri Karitasu tudi opažajo, da dobivajo vse več prošenj za plačilo najnujnejših položnic, tudi pri njih je veliko takih, ki so zaposleni in prejemajo nizko plačilo za delo, enostarševskih družin in družin, ki se soočajo z boleznimi. Pri njih pa se je za 10 odstotkov povečalo število starejših prejemnikov pomoči, predvsem zaradi inflacije. »Letos so razmere še slabše. Zaradi pomoči pri paketih ljudje vsaj malce lažje plačajo najnujnejše stroške, žal pa ugotavljamo, da se tistim, ki so že prejemali našo pomoč, zdaj zaradi draginje še povečuje stiska. Glavni stroški družin so postali stanovanjski stroški, energija, kurjava, hrana.«
Poplave niso izbirale
Naravne nesreče letos niso izbirale glede na status, starost ali izobrazbo ljudi. Zlasti so bili pomoči potrebni na Koroškem, v zgornji savinjski regiji, celjski regiji, gorenjski in ljubljanski statistični regiji. Na Rdečem križu so poplavljencem poleg materialne pomoči razdelili za 1,5 milijona evrov v vrednostnih karticah za štiri slovenske trgovce (tri živilske in ena tehnična trgovina) in 1,5 milijona evrov neposredne finančne pomoči gospodinjstvom. »Štiristo tisoč evrov smo namenili tudi za nakup materialne pomoči in 50 tisoč evrov za letovanje sto starejših s poplavljenih področij, ki jim bo v Zdravilišču Debeli rtič poleg stalnega programa za starejše nudena strokovna psihosocialna pomoč,« pravijo v Rdečem križu. Finančne donacije pa še prihajajo in jih bodo razdeljevali tudi v zimskem času.
Karitas je pomagal več kot 4000 gospodinjstvom poplavljencem, med njimi so tudi take družine in posamezniki, ki bodo pomoč tudi sicer potrebovali daljši čas.
Pomoč nudijo tudi v drugih oblikah
Pri Rdečem križu že tako rekoč tradicionalno pomagajo s programom brezplačnega tedenskega letovanja otrok iz socialno šibkih okolij v Zdravilišču Debeli rtič, letos so med počitnicami organizirali tudi letovanje otrok s poplavljenih območij. Prav tako organizirajo letovanja socialno ogroženih starejših, obiskujejo starejše in jim nudijo različne oblike pomoči pri vsakodnevnih opravilih, organizirajo pa tudi delavnice za otroke, starejše in odrasle ter srečanja starejših.
Vendar pa ostaja najpomembnejša finančna pomoč, delavci opažajo tudi, da je zelo pomemben pogovor z njimi, saj jim vrača dostojanstvo in jim pomaga pri iskanju rešitev. Zato v Karitasu izvajajo programe socialnega vključevanja za dolgotrajno brezposelne in tiste, ki se zaradi bolezni, duševnega zdravja ali različnih težav ne bodo mogli vključiti na trg dela, si pa želijo biti vključeni in po svojih močeh tudi delati.
