Inšpektorji so lani opravili približno 15.700 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju varnosti in zdravja pri delu 9332, na področju nadzora delovnih razmerij 6206, inšpektorji za socialne zadeve pa so opravili 160 pregledov, je povedala v. d. glavne inšpektorice za delo Katja Čoh Kragolnik. Z vseh treh področij dela so ugotovili 14.351 kršitev in na podlagi tega izdali 7051 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 33 naznanil storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 2,7 milijona evrov glob.
Inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu so ugotovili 8173 kršitev, med vsemi ugotovljenimi kršitvami pa izstopajo kršitve, ki se nanašajo na postopke ocene tveganj, na urejenost in varnost delovnih mest na prostem, zlasti na gradbiščih, in na zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev. Na področju delovnih razmerij se največji delež ugotovljenih nepravilnosti nanaša na plačilo za delo. Ugotovili so 6111 kršitev delovnopravne zakonodaje, od tega največ v gradbeništvu, sledijo pa gostinstvo in predelovalne dejavnosti.
Socialna inšpekcija je prejela 198 prijav in končala obravnavo 282 zadev. Največ oz. 56 odstotkov inšpekcijskih nadzorov se je nanašalo na ravnanja centrov za socialno delo. Pri skoraj petini inšpekcijskih nadzorov so ugotovili pomanjkljivosti pri izvajanju socialnovarstvene dejavnosti, in sicer tako z vidika uporabe zakonodaje kot z vidika uporabe strokovnih znanj.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljajo, da med članstvom ni zaupanja v inšpektorat. V poročilu bi si želeli tudi podatkov, ki bi izkazovali učinkovitost dela, je dejal Andrej Zorko iz zveze. "Delavec nima nobene koristi od tega, da je delodajalcu izrečena globa. Pač pa ima korist, če je inšpektorski postopek izveden hitro in če so delavčeve delovnopravne pravice hitro zavarovane," je opozoril. Iz poročila po njegovem opažanju izhaja, da so velika težava slamnata podjetja. Vendar pa sam ne pozna primera, ko bi inšpektorat na podlagi svojih ugotovitev kršitev vložil kazensko ovadbo. Izjema so le medijsko obravnavane zadeve, je opazil.
V razpravi je Soniboj Knežak iz SD izrazil zaskrbljenost, ker se nekatere kršitve pojavljajo iz leta v leto, ureditev za njihovo odpravo pa še vedno ni učinkovita. Tako se po njegovih besedah nadaljuje izkoriščanje delavcev v gradbeništvu. Hkrati ga skrbi tudi, ker se po dolgih letih veljavnosti zakonodaje za varnost in zdravje pri delu še vedno pojavljajo poškodbe pri delu.
Anja Bah Žibert iz SDS se je vprašala, kako bo inšpektorat zmogel ob skoraj nespremenjenem številu inšpektorjev v letošnjem letu v primerjavi z lanskim še nove obremenitve, ki jih nalaga zakonodaja glede evidentiranja navzočnosti na delovnem mestu. Inšpektoratu pa je svetovala, naj več pozornosti nameni predstavitvi svojega dela javnosti.
Odbor se je na seji, ki je trajala približno pet ur, seznanil še s poročilom o delu in finančnem poslovanju Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v lanskem letu in s poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki se je prav tako nanašalo na lansko leto. Odboru DZ za zadeve EU so nenazadnje predlagali, naj podpre predlog evropske direktive o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide.
