Prva je bila povezana z odstranjevanjem ločilnega dela ali tako imenovanega pakerja v cevi vrtine na globini 1600 metrov, druga z odstranjevanjem vode, ki so jo uporabili za čiščenje in preizkušanje tesnjenja vrtine z izpiranjem. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, to vodo odstranjujejo z izparevanjem, vrtina pa mora biti suha, preden se vanjo spusti delovni fluid, ki je potreben za obratovanje.
»Trenutno je v vrtini še približno deset kubičnih metrov vode, ki se odstranjuje s postopkom izparevanja. Postopek je dolgotrajen, za okolje pa povsem neškodljiv. Zaradi podaljšanega časa, ki ga zahteva omenjeni postopek, se načrtovani zagonski testi prestavljajo v zimske mesece, o čemer bomo medije in javnosti obvestili,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem niso pojasnili, zakaj je bilo treba odstraniti paker na globini 1600 metrov, če naj bi gravitacijska cev segala do globine tisoč metrov.
Predvidoma aprila 2024
Kaj sploh je paker? Gre za nekakšen čep, ki se namešča v proizvodni koloni cevi v vrtini z namenom, da se ločujejo posamezni sloji, kadar se jih želi preveriti, in ti se potem lahko po potrebi odstranijo. Namestitev pakerjev je bila natančno evidentirana za vsako plinsko vrtino, njihovo odstranjevanje, če se je kateri zataknil, pa pogosta in tehnično zahtevna težava, kar se je sicer dogajalo predvsem pri starejših vrtinah.
DEM so gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na suhi in neproduktivni plinski vrtini Pg-8, globoki približno tri tisoč metrov, prejele aprila lani, konec preteklega leta so s partnerji začele izvajati podzemna dela sanacije vrtine, aprila letos pa so se začela nadzemna dela. Kot je znano, gre za raziskovalno-pilotni projekt, saj bo prvi tovrstni v Sloveniji, geotermična elektrarna pa demonstracijski projekt dobre prakse s popolnoma zaprtim sistemom delovanja. Tekoča hladilna snov, za katero bodo uporabili amonijak, namreč ne bo prišla v stik s pregreto kamnino.
Geotermična elektrarna bo sestavljena iz podzemnega dela, gravitacijske cevi, in nadzemnega dela, torej hladilnega sistema in strojnice. V vrtino bosta vgrajeni dve vzporedni cevi, z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Para se bo vračala na površje po cevi večjega premera, kjer se bo izkoriščala za proizvodnjo električne energije.
Težave, o katerih so poročale DEM, so se torej pojavile pri izvedbi sanacije vrtine. Zastoj pri izvedbi teh del pomeni, da se bo z zamikom testiranja zamaknil tudi čas zagona elektrarne, ki so ga sicer ob prejemu gradbenega dovoljenja napovedovali za april 2024.
