Na vključitev v enotni sistem razporejanja oziroma aktivacije ekip nujne medicinske pomoči so pripravljeni tudi v lendavskem zdravstvenem domu, vendar morajo odločitev o času njihove vključitve sprejeti v Mariboru. V Sloveniji od leta 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sicer delujeta dva dispečerska centra zdravstva, v Ljubljani za zahodni del Slovenije, v Mariboru za severovzhodnega.
Čeprav je to pomembna sistemska sprememba v osnovnem zdravstvu, za prebivalce pri načinu klicanja nujne medicinske pomoči ne prinaša bistvenih novosti, prav tako ne pri pravici do nujne medicinske pomoči. V nujnih primerih bo treba še vedno klicati številko 112, oglasil se bo operater v regijskem centru za obveščanje v Murski Soboti, a ta po novem klicatelja ne bo več povezal z zdravstvenim domom, ampak z dispečerskim centrom v Mariboru.
Tam se mu bo oglasil zdravstveni dispečer in ga podrobno izprašal o zdravstvenem stanju pacienta oziroma poškodovanca ter njegovi lokaciji ter že med samim pogovorom aktiviral ustrezno ekipo nujne medicinske pomoči. Običajno pošlje na teren ekipo NMP iz zdravstvenega doma, ki na tistem območju skrbi za zdravstveno varstvo, če je ta že na intervenciji, pa drugo krajevno najbližjo ekipo. Zdravstveni dispečer bo ostal povezan s klicateljem in mu po potrebi dajal ustrezna navodila, kako naj oskrbi pacienta ali izvaja prvo pomoč do prihoda ekipe NMP na kraj intervencije.
Iz kateregakoli doma
Aktivacija ekipe NMP v praksi pomeni, da se na telefonu, ki ga ima pri sebi vsak registrirani član ekipe, sproži zvočni alarm. To pomeni, da se morajo vsi takoj odpraviti v reševalno vozilo. Na zaslonu telefona se jim izpišejo še druge informacije, ki jih je dispečer vnesel v računalnik, ob lokaciji še razlogi za intervencijo oziroma stanje pacienta ali poškodovanca. Tablica je tudi v reševalnem vozilu, vanjo voznik vnese podatek o času odhoda, kdaj so prišli na kraj dogodka ter kdaj je ekipa NMP spet prosta. V primeru nejasnosti se z dispečerjem lahko pogovorijo tudi po telefonu.
V murskosoboškem zdravstvenem domu so v pripravljenosti tri ekipe NMP, dve z reševalcema in ena z reševalcema in zdravnikom. Na osnovi informacij, ki jih v pogovoru s klicateljem pridobi zdravstveni dispečer, se ta odloči, za kakšno stopnjo nujnosti gre, in na osnovi tega aktivira bodisi ekipo NMP z zdravnikom in reševalnim vozilom z dodatno opremo, torej reanimobilom, ali pa pošlje na teren nujno reševalno vozilo z reševalci.
Zdravstveni dispečer lahko v pogovoru tudi ugotovi, da pacient ne potrebuje intervencije NMP, ampak samo posvet z zdravnikom. V tem primeru pokliče dežurnega zdravnika v zdravstvenem domu in mu prenese informacije ter telefonsko številko, na katero naj pokliče pacienta. Če zdravnik po pogovoru z bolnikom presodi, da ta vendar potrebuje storitev nujne medicinske pomoči, o tem obvesti dispečerski center. Sam ekipe NMP ne more poslati na teren.
In kako se bo odločalo, če bo nujno medicinsko pomoč potrebovalo na istem območju več pacientov hkrati? Zdravstveni dispečer ima pregled nad delovanjem vseh ekip NMP na širšem območju, zato bo, kot že rečeno, aktiviral drugo najbližjo ekipo NMP. To pomeni, da bo odslej lahko prišla na kraj dogodka ekipa iz kateregakoli pomurskega zdravstvenega doma, kar pa je v delovanju reševalne službe večja novost za ljudi.
Med dispečerji tudi Prekmurci
Nov način aktiviranja ekip NMP po prvih izkušnjah deluje dobro, kaj bodo z njim pridobili pacienti in kaj zdravstveni domovi, pa bo pokazal čas. Vsekakor se pričakuje, da bo zaradi več zdravstvenih dispečerjev, ki bodo lahko sočasno obravnavali več klicev, ter z aktiviranjem najbližjih ekip NMP, ne samo krajevno pristojnih, dostopni čas reševalnih vozil pomembno krajši. Čas pa je pogosto ključen dejavnik za ozdravitev ali preživetje.
Druga prednost takšnega dispečerskega sistema je poenoten pristop pri odločanju o potrebnosti aktivacije ustrezne ekipe NMP. Doslej so ekipe napotovali domači zdravstveni delavci, kar ni bilo vedno lahko, še posebej v primeru sočasne potrebe po pomoči in ko se je bilo treba odločiti, pri katerem pacientu gre za bolj in pri katerem za manj urgentna stanja. So se pa ti vendar lahko oprli na dobro poznavanje številnih posebnosti terena in tudi dejanskih potreb ljudi, še posebej pri pogostih ali poznanih klicateljih, kar bo zdravstvenim dispečerjem zdaj manjkalo.
Ta »domačnost« ima neke prednosti, ki bodo na začetku morda vrzel novega sistema, vendar se jih bodo postopoma naučili tudi dispečerji v Mariboru. So pa zdravstveni domovi že pripravili podrobne sezname posebnosti, ki so pomembne pri delu dispečerjev. Med njimi so tudi zdravstveni delavci iz Prekmurja, kar pomeni, da se bodo lahko sporazumevali tudi v narečju.
Enaka pravila za vse
»Zaradi kratkega časa vključenosti v skupni dispečerski sistem nekih bistvenih ugotovitev še ni mogoče podati,« pravi Borut Panič, vodja službe NMP v ZD Ljutomer. V Ljutomeru so se na nov sistem zelo dobro pripravili, saj so sami na enak način delali že od januarja letos, s tem da zdaj glede na potrebe na terenu ekipe razvršča nekdo drug. V prvih petih dneh tudi ne ugotavljajo odklonov v številu tako imenovanih izvozov oziroma intervencij. »Bistvenih sprememb za nas ni, razen da imamo ob sebi še en telefon, prek katerega nas aktivirajo iz Maribora,« poudarja Panič.
Po njegovem mnenju bistvenih sprememb ne bo niti za bolnike. Ker gre za nujno medicinsko pomoč, je v ospredju potreba, da oseba čim prej dobi pomoč, zaradi česar dispečerski center pošlje ekipo NMP, ki je najbližje obolelemu ali poškodovanemu. To pa ni nujno ekipa iz domačega zdravstvenega doma.
V nujnih primerih domačnost ni pomembna, poudarja Panič, je pa zelo dobrodošla pri drugih prevozih z reševalnim vozilom. Z vključenostjo v dispečerski sistem so zdaj poenoteni tudi kriteriji, kdaj gre za urgentna stanja. »Dispečerska služba ima poseben protokol, po katerem se ravnajo bodisi v Kopru, Ljubljani ali v Mariboru, prav tako se po enakih kriterijih določata prioriteta in potreba po ustrezni ekipi NMP, torej ali je ta z zdravnikom ali brez,« še pove vodja službe NMP v ljutomerskem ZD.
V Ljutomeru imajo od sedme do devetnajste ure dve ekipi NMP, ponoči pa eno. V primeru nočne intervencije, pri kateri mora ob reševalcih sodelovati še zdravnik, bolnike v prostorih službe NMP sprejme diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik, ki potem skupaj z bolnikom sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe.
Mrliški pregledi drugače
Tudi v ZD Gornja Radgona z delovanjem dispečerske službe doslej nimajo slabih izkušenj, približno enako je tudi število intervencij, s tem da se zdaj večkrat aktivira ekipa NMP brez zdravnika. »Bistvenih težav, ki bi ovirale delovanje službe, ne opažamo,« je povedala Marija Zrim, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo, kot pri vsaki novi stvari, pa dispečerski center opozarjajo sproti.
Tudi ZD Gornja Radgona bo tudi v prihodnje zagotavljal 24-urno, neprekinjeno dežurno službo. Zrimova pojasni, da če je v popoldanskem času aktivirana ekipa NMP z zdravnikom, v dežurni ambulanti ostane diplomirana medicinska sestra, ki sprejme pacienta, medtem ko je ponoči, če je celotna ekipa NMP na terenu, zdravstveni dom zaprt. V nujnih primerih je zato treba klicati na številko 112.
Hkrati z drugačnim načinom aktiviranja ekip NMP se v več zdravstvenih domovih spreminja tudi izvajanje mrliških pregledov. Do zdaj je to v Gornji Radgoni sočasno opravljal dežurni zdravnik, po novih pravilih pa je imenovan posebni zdravnik. Ta mora priti na pregled v osmih urah od prejetega klica svojcev umrlega.
