Masne bilance
S prvim novembrom se je začela uresničevati ena od dolgoletnih želja slovenskih kmetov, uvajanje tako imenovanih masnih bilanc. V kmetijskih organizacijah so namreč že več let opozarjali, da naj bi se v slovenskih trgovinah, predvsem na področju postrežnega mesa, kot domače meso prodajalo tudi uvoženo. A do zdaj ni bilo ustreznega nadzora, s katerim bi lahko potrdili njihove domneve, da naj bi bilo prodanega precej več »domačega« mesa, kot so ga slovenski rejci dobavili trgovcem.
Takšne rabote naj bi bilo zdaj mogoče preprečiti prav s spremljanjem prodanih količin mesa po izvoru, kar bo omogočal spremenjen pravilnik o zagotavljanju sledljivosti za nepredpakirano meso, glede katerega so se deležniki v verigi preskrbe z mesom dogovorili v začetku septembra.
Podatek o tem, ali je svinjsko, goveje, perutninsko, ovčje ali kozje meso slovenskega porekla, mora biti odslej naveden tudi na maloprodajnih računih. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da je bilo pred uveljavitvijo pravilnika možno spremljati masne tokove samo po vrsti in kategoriji mesa, zdaj pa bodo torej znani tudi podatki o tokovih domačega mesa. »Spremljanje masnih tokov pomeni, da so znane tako vhodne kot izhodne količine nepredpakiranega mesa. Uradni veterinarji bodo v okviru rednih pregledov pri izvajalcih dejavnosti, ki tržijo nepredpakirano meso, preverjali, ali so vzpostavili sledljivost na način, kot to od njih zahteva pravilnik,« še pravijo na MKGP.
Rejci podpirajo spremembe
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pravi, da bo zadeva v celoti zaključena leta 2025, ko bo vzpostavljen tudi informacijski sistem, ki bo pod nadzorom Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). V omenjeni sistem bodo vnašali vse količine domačega in uvoženega mesa, ki se proda v trgovinah v Sloveniji, masne tokove pa bo mogoče spremljati v realnem času. Pri tem Medved izraža upanje, da bo še ta mesec vzpostavljena delovna skupina, ki bo spremljala nadaljnje izvajanje ukrepov: »Znan mora biti celoten tok mesa, torej sledljivost od računa v trgovini do klavnic in naprej do rejcev.« Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga izpostavlja, da se rejci s sprejetim pravilnikom strinjajo. »Gre za označevanje v skladu z evropsko uredbo, po katerem se blago s poreklom iz Evropske unije označuje z oznako EU, blago, ki izpolnjuje štiri nacionalne kriterije (rojeno, vzrejeno, zaklano in razkosano v Sloveniji), pa z nacionalno oznako. Tako so zadeve urejene tudi v drugih državah,« pravi Varga in ob tem opozarja, da nekateri deležniki kljub sprejetemu pravilniku še vedno poskušajo najti bližnjice.
V zadnjem času so se tako po njegovih besedah spet začele pojavljati pobude, da bi lahko bilo kot slovensko označeno tudi meso živali, ki so vzrejene, zaklane in razkosane v Sloveniji, da bi torej bil izpuščen kriterij rojeno v Sloveniji. »Slovenska prašičereja je specifična, saj je zelo majhna. Nobeden od kmetov v državi recimo nima niti tisoč plemenskih svinj, kot jih imajo velike kmetije v tujini. Če želimo preživeti, se moramo naslanjati na domače mesarje in potrošnike, ki pa jih ne smemo zavajati, temveč jim moramo dejansko ponuditi meso, ki izpolnjuje vse štiri kriterije. Samo na ta način bomo lahko meso tekoče prodajali in zanj iztržili kakšen cent več od borzne cene ter se tako tudi razvijali. Če bomo pravila izigravali in bo to meso vredno enako kot meso živali, ki niso bile rojene v Sloveniji, pa spet ne bomo ničesar naredili. A seveda je za mesarje z ekonomskega vidika precej bolj zanimivo, da na farmo pripeljejo 30-kilogramske pujske, ki jih nato lahko v nekaj mesecih zredijo in prodajo.«
V sistem zajete trgovine, ne pa tudi javni zavodi in gostinci
Generalna sekretarka GIZ mesne industrije Ana Ahčin poudarja, da za zdaj veljajo spremembe samo za meso slovenskega porekla, s čimer domača industrija po njenih besedah nima težav, saj morajo to početi že več let. »Gre za to, da bomo lahko sčasoma prišli do točke, ko bo mogoče tudi na državni ravni izračunati masne bilance. Tega za zdaj kljub spremembam še ne bo mogoče izračunati, saj v pravilnik niso zajeti ne javni zavodi ne sektor horeca (hotelirstvo, restavracije, catering), temveč samo trgovine.«
Na vprašanje, ali nova pravila z vidika konkurenčnosti predstavljajo priložnost ali oviro za domačo industrijo, Ahčinova odgovarja, da je to sicer odvisno od trgovcev, a sami se bojijo, da bi lahko pri tem nastala zmeda: »Trgovci že danes označujejo meso v shemi izbrane kakovosti na maloprodajnem računu. Domače goveje in perutninsko meso je v glavnem v celoti v izbrani kakovosti, torej se bodo spremembe bolj ali manj nanašale samo na prašičje meso. To bodo morali označevati s SI ali na drug način, saj pravilnik ne določa eksplicitno, kako mora biti označeno, temveč samo, da mora biti to koda, iz katere bo lahko inšpektor nedvoumno razbral, da gre za meso slovenskega porekla. Če bo torej na računu pisalo, da gre za svinjsko stegno-S, je vprašanje, ali bo potrošnik vedel, kaj to pomeni. Če bo označeno s SI, bo morda bolj logično, če pa bo samo v obliki kode, ne bo potrošnik o poreklu izvedel ničesar.«
Kasneje, ko bo treba meso na računih označevati še po drugih parametrih, pravi Ahčinova, pa bi lahko to pomenilo težave. »Na polici bo kos mesa, ki bo lahko prišlo iz države članice EU, bo pa žival samo vzrejena v Sloveniji, in vse bi moralo biti označeno na računu. Takrat bo prišlo do precejšnjega tveganja, da se bodo trgovci, za katere to pomeni veliko več dela, prilagodili tako, da bodo raje prodajali več uvoženega mesa, za katero ne bo treba ničesar označevati.«
Medtem ko so torej za zdaj spremembe zaživele samo za meso slovenskega porekla, ki zadostuje vsem štirim kriterijem (4SI – rojeno, vzrejeno, zaklano in razkosano v Sloveniji), pa bo predvidoma do konca leta 2025 in potem, ko bo pravilnik dobil zeleno luč pri Evropski komisiji, treba tudi preostalo meso na trgovskih policah označevati še s 3SI (vzrejeno, zaklano in razkosano v Sloveniji), EU in ne-EU.
Trgovci: Ni težav
A sistem že ob uvedbi omogoča različne interpretacije, saj, kot povedo tudi na MKGP, oznaka na računu ni predpisana, temveč je način označitve na maloprodajnem računu prepuščen trgovcem: »Pravilnik zahteva, da je na računu oznaka, s katero se zagotavlja jasna in nedvoumna povezava z informacijo o državi porekla mesa.«
To so izkoristili tudi v Mercatorju, kjer so se pravilniku prilagodili na svoj način: »Na našem računu bo kupec pridobil dodatno informacijo o poreklu mesa iz Slovenije (4SI ali 3SI) z označbo SLO, ker smo ocenili, da je ta koda bolj povedna od 4SI ali 3SI.« Pri tem poudarjajo, da so dogovor o spremembi prejšnjega pravilnika sprejeli vsi deležniki v celotni verigi, kar je po njihovih navedbah pomembno za nadaljnjo pridelavo in predelavo mesa v Sloveniji. V nasprotnem primeru, pravijo, bi lahko pravilnik zrušil celotno verigo: »Ker bi bili trgovci, ki sveže meso ponujamo v mesnicah, prisiljeni v ukinitev mesnic in v pakiranje mesa, kapacitet za pakiranje mesa pa v Sloveniji ni dovolj. Zato bi bili prisiljeni v nabavo pakiranega mesa v tujini, kar pa bi ogrozilo slovensko pridelavo in predelavo oziroma celotno verigo.« V smislu nadzora nove ureditve po pravilniku ne pričakujejo dodatnih stroškov.
V družbi Spar Slovenija pravijo, da imajo že danes na vseh postrežnih oddelkih jasno označeno sledljivost in poreklo mesa: »Po novem pravilniku pa bo treba vse te informacije prikazati tudi na samem računu, da bodo kupci lahko tudi pri postrežnih izdelkih z računa razbrali poreklo izdelka. Je pa to kar kompleksen proces in s so tem povezani tudi dodatni stroški.«
Pri Hoferju in Lidlu postrežnega mesa sploh ne ponujajo, zato tudi spremembe na njihovo poslovanje ne bodo vplivale.
