Golob je optimističen, da bo ta konsenz mogoče doseči, tudi s socialnimi partnerji in občinami. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna. V izjavi za medije je po današnjem sestanku v Ljubljani spomnil, da se zakonska materija pripravlja okoli dva meseca, v zadnjih 10 dneh pa imajo osnutek tudi parlamentarne stranke, socialni partnerji in občinska združenja.
Pripombe vseh teh deležnikov vlada pričakuje do konca tega tedna, za obravnavo na vladni seji naj bi bil pripravljen čez okoli dva tedna, cilj pa je, da ga DZ sprejme do konca leta, tako da bo začel veljati z novim letom.
Glavni cilj današnjega prvega posveta parlamentarne politike na temo vsebine zakona je bil po Golobovih besedah doseči konsenzualne rešitve, saj gre za pomembne posege v obstoječo zakonodajo, s ciljem čimhitrejše obnove prizadetih območij in njihove večje odpornosti na bodoče ujme. Današnji pogovori so Goloba navdali z optimizmom, da bo konsenz glede zakonske vsebine znotraj politike mogoče doseči, enako pričakuje tudi v usklajevanjih z občinami in socialnimi partnerji.
Golob omenil tudi novosti
Med novostmi, o katerih je bilo govora danes, je predsednik vlade omenil dodaten strokovni nadzor nad popoplavno obnovo in porabo sredstev iz posebnega proračunskega sklada, ki bo glede na zakonski osnutek vzpostavljen za namen financiranja obnove. Ta dodatni nadzor naj bi dodali nadzoru vseh ostalih ustanov, na čelu z računskim sodiščem, in parlamentarnemu nadzoru. Kot drugo pomembno novost, o kateri naj bi se danes strinjala politika, pa je izpostavil prilagoditev sedanje ureditve na področju urejanja vodotokov in plazov, po kateri je to v pristojnosti države. Občine namreč že nekaj časa glasno pozivajo k temu, da bi se to pristojnost s ciljem povečanja učinkovitosti in odzivnosti v pomembnem delu preneslo na lokalne skupnosti.
Te zamisli je pozdravil predsednik SDS Janez Janša. Ta kot največjo dodano vrednost današnjega sestanka vidi prav soglasje oz. veliko strinjanje, da se v zakonu drugače uredi tudi pristojnost za urejanje vodotokov. Razmere na terenu namreč po njegovih besedah jasno kažejo, da država iz centra ne more reševati vsega tega in da morajo imeti pristojnost nad tem tudi občine. Če bo res obveljalo, kar se je danes omenjalo, bomo naredili zelo veliko, da posledice ob prihodnjih ujmah ne bodo tako velike, je prepričan Janša.
Nad idejo o civilnem strokovnem nadzoru medtem ni preveč navdušen. Ne vzbuja mu namreč zaupanja, če ne bo imel resnih orodij za nadzor. V SDS bodo tako predlagali, da celotno porabo nadzoruje računsko sodišče, in to vsako leto za leto nazaj. Janša sicer ocenjuje, da je veliko rešitev v zakonu dobrih, in te bodo v SDS podprli. Nekatere rešitve bodo tudi predlagali. V zakonskem osnutku Janša pogreša bolj jasno opredelitev prioritetnih nalog in projektov ter časovnice in stroškov zanje, prav tako pa meni, da je v besedilu veliko tudi stvari, ki tja ne sodijo. Med temi je omenil navedbo tretje razvoje osi kot strateškega projekta države, saj da je to tako ali tako jasno že zdaj.
Je pa ugotavljal, da se je tudi v času sedanje vlade izkazalo, da so omnibus zakoni, ki spreminjajo številne druge zakone, edino učinkovito orodje v času izrednih dogodkov. Pri tem je spomnil na 10 protikoronskih omnibus zakonov iz časa prejšnje vlade, ki je bila zaradi takšnega pristopa deležna številnih kritik.
