Kmalu po vnovični zaostritvi 75 let trajajočega konflikta med Izraelci in Palestinci se je na politično agendo vrnilo vprašanje statusa palestinske države. V Sloveniji je Levica dva dneva po napadu Hamasa in začetku izraelskih povračilnih napadov na Gazo vlado pozvala k priznanju neodvisne Palestine.
Mesec dni pozneje sodeč po rezultatih ankete inštituta Mediana priznanje Palestine podpira 39,9 odstotka odstotka vprašanih. 14,1 odstotka sodelujočih je odgovorilo "mogoče", 23,6 odstotka pa se jih s priznanjem ne strinja. 22,5 odstotka jih je o vprašanju neodločenih. Kot pojasnjuje Delo, je ugotovljena podpora primerljiva s tisto iz leta 2018, ko je slovenska politika zadnjič resno razmišljala o takšnem koraku.
Tako kot takrat je tudi sedaj stranka, ki najbolj poziva k priznanju, Levica. Vodja njene poslanske skupine Matej T. Vatovec je 9. oktobra na vlado naslovil poslansko pobudo, v kateri jo je pozval, naj obsodi Izrael kot državo kršiteljico mednarodnega prava, prične s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne države ter vzpostavi sistem nadzora in prepovedi izraelskega blaga, proizvedenega na palestinskih ozemljih.
Ministrica Tanja Fajon, ki je v preteklosti sama pozivala k priznanju Palestine, je v preteklih tednih dejala, da bo glede tega treba doseči konsenz, da pa to ta čas ni prioriteta. Slovenija kljub temu po njenih besedah ostaja zavezana t. i. rešitvi dveh držav.
Palestino trenutno priznava 138 od skupno 193 držav članic Združenih narodov, med njimi je tudi devet držav članic EU. Švedska je leta 2014 edina doslej to storila po tem, ko se je pridružila uniji.
Raziskava slovenskega javnega mnenja je bila izvedena med 24. in 26. oktobrom med 520 anketiranci.
