Gledano na Evropo Slovenci poleg Hrvatov in Poljakov porabimo največ nagrobnih sveč na prebivalca, se pa – spodbudno – naše navade glede tega spreminjajo.
Podatki okoljskega ministrstva kažejo, da smo v Sloveniji leta 2022 kupili 9,45 milijona sveč oziroma 4,48 sveče na prebivalca. Če za primerjavo vzamemo leto 2010, se je količina nabavljenih sveč med letoma 2022 in 2010 znižala za 40 odstotkov, a po letih poraba niha.
Pomembno, kar ob tem sporoča okoljsko ministrstvo, je, da odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, a lahko njihova obdelava povzroča škodljive vplive na okolje. Največje težave po njihovih navedbah povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč poleg tega povečujejo požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih, so izpostavili. Potrošnike zato pozivajo k trajnostnemu ravnanju.
Najpomembnejše je po njihovih besedah to, da se za vse odpadne nagrobne sveče ne glede na njihov tip s pokopališč prek sistema zbiranja zagotovi obdelava pri izvajalcu, ki je za obdelavo usposobljen in ima ustrezna dovoljenja za takšen postopek.
Kaj se zgodi z njimi?
V Sloveniji skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na trg, torej proizvajalci, uvozniki in trgovci. Ti so združeni v štiri skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da jih lahko zbiralec sveč prevzame in odda v predelavo.
Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo, je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot do novega proizvoda. Po navedbah ministrstva se reciklira skoraj večina zbranih odpadnih sveč.
Sto deset ton smeti
Poglejmo, koliko odpadnih sveč zabeleži Podjetje Žale, ki obvladuje 18 ljubljanskih pokopališč. Po njihovih navedbah je to 110 tisoč kilogramov oziroma 110 ton letno. Pozitivno je, sporočajo, da so ljudje vse bolj ozaveščeni v smislu trajnosti in izbirajo okolju bolj prijazne svečke. »Na grobovih je opaziti več lesenih, elektronskih in drugih sveč, ki so alternativa 'klasičnim'. V poletnem obdobju pa je prodaja bolj naklonjena baterijskim lučkam, ki botrujejo vročini. Sicer pa je na grobovih še vedno največ parafinskih,« so dejali.
Kaj pa vzdrževanje grobov?
Ljudje to običajno počnejo sami, nekatera pokopališka podjetja, kot je Javno podjetje Žale, lahko sicer to storijo namesto nas. Za to storitev se po njihovih besedah odločijo tisti, ki zaradi starosti, pomanjkanja časa, oddaljenosti od pokopališča ... tega ne zmorejo sami. Cene storitev vzdrževanja grobov so različne, najnižja je oskrba za žarni grob brez nasada in znaša 15 evrov na mesec.
So pa opozorili, da če grob urejamo sami in pri tem nismo prav zelo vestni (če naše ravnanje ni v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe), se lahko po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti najem prekine, enako se zgodi, če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu.
