»Kdor visoko leta, daleč vidi,« je Boscarolova izpeljava znanega slovenskega pregovora. In zanj še kako drži, saj je na področju letalstva s pomočjo predane in strokovne ekipe Pipistrela, česar ne pozabi poudariti, dosegel marsikaj in postavil nekaj pomembnih mejnikov, leta 2020 tudi tretjega velikega na področju letalstva sploh: certifikacijo prvega električnega motorja in električnega letala na svetu.
A vse skupaj se je začelo v času Jugoslavije, ko je Ivo Boscarol začel z nekaj somišljeniki leteti z zmaji, in ker to takrat ni bilo dovoljeno, so se v zrak dvigali zvečer, da so bili kot netopirji. Od tod tudi ime Pipistrel. »Ne v garaži, začel sem v dnevni sobi, ker niti avtomobila nisem imel,« se je spomnil začetkov. Kasneje je postal prvi zasebni proizvajalec letal v nekdanji državi.
Nato je šlo le navzgor
»Za podjetništvo moraš biti najprej prepričan sam vase, da lahko prepričaš druge,« je pojasnil enega od temeljev uspeha. Marsikoga je presenetil z izjavo, da kot ekonomist o elektriki in aerodinamiki, ko se je lotil tega področja, ni imel pojma. A se je vsak dan učil in počasi, s pomočjo odlične ekipe, dosegel, kar je.
Pipistrel je leta 2011 z letalom Taurus G4 osvojil nagrado Nasa Challenge in pobral 1,3 milijona dolarjev, ki so jih vložili v razvoj. Na področju letalstva je podjetju uspelo še kar nekaj izjemnih dosežkov, ki niso pomembni le zanj kot ustanovitelja podjetja, ampak tudi za Ajdovščino, kjer je še naprej sedež podjetja, in za Slovenijo. Poleg že omenjene certifikacije električnega letala, česar še danes ni uspelo ponoviti nobenemu tekmecu, je Pipistrel proizvedel prvo štirisedežno letalo, ki ga poganja hibridni motor, prvo štirisedežno letalo, ki ga poganja motor na vodikove gorivne celice...
Podjetja ni prodal, ampak dobro poročil
In potem je prišel trenutek, ko v svetovnem merilu še vedno majhen Pipistrel sam ni mogel več zagotavljati razvoja na področju električnega letalstva, ki ga je pionirsko začel. »Pipistrela nisem prodal, ampak sem ga zelo dobro poročil s Textronom,« je povedal Boscarol, ki je še naprej zaslužni predsednik podjetja, poskrbel pa je tudi, da ostajajo razvoj, proizvodnja in sedež družbe v Ajdovščini, ki je tako še naprej na zemljevidu letalstva.
V zvezi z donacijami v višini 30 milijonov evrov, je pojasnil, da gre za vračilo okolju in Sloveniji za pomoč s šest milijonov evrov vrednimi subvencijami pri razvoju. »Upam, da bo tudi kateri od mojih kolegov temu sledil,« je povedal.
Vedno je bil zavezan skrbi za okolje, zato se je tudi lotil izzivov na področju električnega letalstva. »Letalstvo ni največji onesnaževalec, a onesnažuje najbolj občutljiv del atmosfere. Če ne bomo ukrepali, bomo imeli velike težave,« je dejal.
O prihodnosti letalstva in preskrbe s hrano
Kot vizionar je napovedal, da ni daleč čas, ko bodo letala letela brez pilotov, vzletala navpično in ne bodo imela več kril. Z letečimi taksiji, ki prihajajo, pa tudi ne bo več potrebe po velikih letališčih, ki jih pogosto gradijo na najboljših kmetijskih zemljiščih. Teh na planetu, ki je vse bolj tarča podnebnih sprememb, kar se kaže v vse bolj koncentriranih nalivih in vse daljših sušnih obdobjih, že močno primanjkuje.
Zato vidi v prihodnje velike težave pri zagotavljanju dovoljšnje količine hrane za vse. Tudi zato se eno od 17 zagonskih podjetij, pri katerih je udeležen pri razvoju, ukvarja z iskanjem rešitev za proizvajanje mesa iz izvornih celic. »Taki izzivi mi dajejo energijo, da ne spim preveč,« je povedal.
Častni doktorat mu veliko pomeni, ker mu ga podeljuje domača univerza, je dodal. »Študenti bodo imeli velike izzive bojevati se z rezultati vsega tega tehnološkega razvoja in z njim živeti. Tehnološki razvoj ima prednosti, a tudi grožnje, za vso civilizacijo,« je še povedal in zaključil, da bi lahko Univerza v Novi Gorici uvedla kakšen semester tudi na temo rehumanizacije naše trenutne družbe, da bomo znali tudi v bodoče živeti z vrednotami.
