Urad za preprečevanje pranja denarja je v času, ko ga je vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, pridobival tudi bančne podatke odvetnice Nataše Vrečar Zorčič, soproge takratnega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.
To informacijo nam je v zadnjih tednih potrdilo več med seboj nepovezanih virov. Žugljev urad je postopek proti Nataši Vrečar Zorčič začel maja 2021, ne da bi za to imel kakršno koli podlago ali da bi bila omenjena odvetnica osumljena kakršnega koli kaznivega dejanja. Bistvo: urad jo je začel preiskovati v času, ko si je takratna vladajoča koalicija na čelu s SDS prizadevala Zorčiča razrešiti s položaja predsednika državnega zbora.
Sosledje dogajanja na uradu tako krepi sume, da je šlo pri vsem skupaj za orodje pritiska na Zorčiča, ki je dva meseca prej, marca 2021, izstopil iz koalicijske Stranke modernega centra (SMC) in soustanovil novo skupino nepovezanih poslancev. Kot je včeraj razkril portal N1, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Žuglja zaradi suma zlorabe položaja pri vodenju urada pred dnevi kazensko ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu. Ali ga je NPU preiskoval tudi zaradi zadeve Zorčič, uradno ni mogoče preveriti.
Prva Žugljeva tarča po prihodu na urad
Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v času prve Janševe vlade, je vodenje urada za preprečevanje pranja denarja prevzel marca 2021. Takoj po prihodu na urad je začel s kadrovskimi čistkami. Za vodjo sektorja za sumljive za transakcije, ki velja za največje presečišče informacij na uradu, je imenoval Simono Kaučič, kandidatko SDS na lokalnih volitvah v Mariboru.
Spremenila se je tudi praksa delovanja. Z Žugljevim prihodom namreč glavni povod za uvedbo preiskav niso bile več informacije, ki jih je urad pridobil od bank, policije ali drugih organov, ampak anonimke. Na ta način je urad pozneje pridobival podatke o bančnih računih škofa Andreja Sajeta, lastnika skupine United Group Dragana Šolaka, tedanjega direktorja družbe Pro Plus Branka Čakarmiša, nekdanjega lastnika medijske skupine Adria Media Tomaža Drozga, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, podpredsednika upravnega odbora skupine Sava Dejana Rajbarja in več kot sto drugih državljanov Slovenije.
Toda ena od prvih Žugljevih tarč je bil očitno Zorčič, v prejšnjem sklicu predsednik državnega zbora, ki je po ustavi druga najvišja funkcija v državi. Do konca marca 2021 je bil Zorčič podpredsednik SMC, ene od koalicijskih partneric v Janševi vladi. Takrat je stranko zapustil, skupaj z Janjo Slugo in Jurijem Lepom pa postal nepovezani poslanec. Janševa koalicija je zato od Zorčiča zahtevala, naj odstopi tudi kot predsednik državnega zbora, a je sam to zavrnil.
Ko so Zorčiča menjavali, je urad brskal za računi njegove soproge
Na zadnji dan marca 2021 je državni zbor glasoval o Zorčičevi razrešitvi, a je zanjo poslancem koalicije zmanjkal en glas. Takoj zatem, v začetku aprila 2021, so portali SDS začeli napadati Natašo Vrečar Zorčič, Zorčičevo soprogo. Očitali so ji, da je kot odvetnica »v času levih vlad na veliko biznisirala z ministrstvi«, teh poslov pa da pod Janševo vlado ni bilo več.
5. maja 2021 je koalicija ponovila vajo. Od Zorčiča je s podpisi 47 poslancev ponovno zahtevala, naj odstopi, a je tudi tokrat to možnost zavrnil. Le dva dni pozneje, 7. maja, je na urad prišla anonimna prijava proti Nataši Vrečar Zorčič. Po informacijah iz več virov naj bi ji njen avtor očital, da je v zameno za to, da Zorčič ne odstopi, prejela več sto tisoč evrov.
Vmes se je parlament zato, ker poslanci niso potrdili dnevnega reda majske seje, znašel v blokadi. »Tesna razmerja med koalicijo in opozicijo so težava, a ob primernih dogovorih verjamem, da bo mogoče nadaljevati delo,« je 18. maja dejal Zorčič. A takrat ni mogel vedeti, da je Žugljev urad na isti dan začel postopek proti njegovi soprogi. Dva dni pozneje, 20. maja, je od bank zahteval podatke z računov Nataše Vrečar Zorčič.
28. maja 2021, ko se je na ulicah Ljubljane zbralo več deset tisoč protestnikov proti Janševi vladi, je državni zbor znova glasoval o razrešitvi Igorja Zorčiča. Tudi tokrat je koaliciji zmanjkal en glas. Medtem so na uradu že pregledovali prve bančne podatke Nataše Vrečar Zorčič. Toda obtožbe o denarju, ki naj bi ga prejela, so se izkazale za laž. Po naših informacijah so namreč na uradu postopek po dobrem mesecu dni končali, ne da bi vložili prijavo na policijo ali druge institucije. Na uradu pojasnil o konkretnih zadevah ne dajejo.
Žrtve urada pri bankah ne morejo do posojil
Je torej urad pod Žugljem brskal za računi Nataše Vrečar Zorčič zgolj zato, ker je želel najti podatke, ki bi bili lahko obremenjujoči zanjo in posledično za njenega soproga? Že konec maja 2021 smo na necenzurirano.si poročali, da je Žugelj ob prihodu na urad nekaterim uslužbencem predložil seznam pravnih in fizičnih oseb, proti katerim je želel uvesti postopke. Takrat smo med njihovimi imeni navedli tudi Natašo Zorčič Vrečar. Žugelj je takrat naše informacije »absolutno zanikal«.
Toda znano je, da lahko podatki z bančnega računa tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju: koliko znašajo njegovi prejemki in mesečna poraba, kje se giblje, kakšne so njegove navade, kaj kupuje, kakšno premoženje ima, s kom se zasebno druži ... Kot taki so lahko ti podatki priročni za različne oblike pritiska.
To še posebej velja za bančne račune odvetnikov, saj so iz njih razvidni tudi podatki o tem, kdo so njihove stranke. Po naših informacijah uslužbenci Žugljevega urada niso pregledali le osebnih računov Nataše Vrečar Zorčič, ampak tudi račun, ki ga uporablja za odvetniško dejavnost. Ali so pri Žuglju iskali uradni povod za to, da bi lahko navkljub politični občutljivosti zadeve pregledali tudi račune Igorja Zorčiča, takrat že opozicijskega politika, ni mogoče izvedeti. Prav tako ne, ali in koga vse so o svojih ugotovitvah obveščali. Jasno je le, da računov Igorja Zorčiča nikoli niso »odpirali«.
V vsakem primeru pa so na uradu tako Nataši Vrečar Zorčič kot drugim preiskovancem nakopali še eno težavo. Po slovenski zakonodaji in predpisih namreč banke vsako takšno zahtevo urada za osem let posebej zabeležijo v bazah podatkov. To pa pomeni, da osebe, ki jih obravnava urad, v tem času ne morejo najeti bančnega posojila, četudi pri njih ni ugotovil nobenih nepravilnosti ali pa so bili celo žrtve zlorabe te institucije.
