Ne načrtovanih 200, temveč zgolj 60 ton pedočev oziroma klapavic bo letos pridelal izolski školjkar Mitja Petrič, prihodnji dve leti pa pridelka sploh ne bo, saj so orade požrle tudi mladice školjk. »Dejansko nimamo s čim delati naprej,« potarna pridelovalec in doda, da so ribe na noč pojedle tudi do tri tone školjk.
»Glede na to, da so zgolj v eni noči pojedle toliko klapavic, domnevam, da je bila na delu desettonska jata rib, saj ena orada ne more pojesti školjk za vso svojo težo,« je prepričan Petrič, ki obdeluje enajst hektarjev školjčišč, in sicer na Debelem rtiču, v Strunjanu in Sečovljah.
Ko se gojišče spremeni v samopostrežni bife
Sicer pa Petrič ni edini slovenski pridelovalec školjk, ki ima težave s temi ribami. »Vedno jih primerjam z rojem kobilic, ki na svoji poti pojedo vse. To so inteligentne in predrzne ribe. Zakaj bi se trudile iskati hrano drugje, ko pa imajo na razpolago samopostrežni bife v obliki gojišča školjk?« se sprašuje Irena Fonda, direktorica podjetja Fonda, kjer se poleg vzreje brancinov ukvarjajo tudi z gojenjem klapavic.
»Problem je, da gre za velike ribe, zanje pa je to razmeroma lahek plen. Imajo močne zobe in so tudi dobro organizirane. Orade se v krogu postavijo okoli rešte (gojitvene mreže), pri tem pa klapavice jedo kot piškote,« slikovito opiše Lean Fonda, vodja ribogojnice in podvodnih dejavnosti v podjetju Fonda.
Ali je krivo segrevanje morja?
Kot pravi Mitja Petrič, imajo školjkarji z oradami težave že kopico let, a je vsako leto huje. »Na to so opozarjali že Hrvati, a jim nisem verjel, saj sem mislil, da jim gre zgolj za odškodnino. Zdaj pa vidim, da je stanje še hujše,« poudari izolski pridelovalec školjk.
»Vedno so bile tukaj, a je morda zdaj drugače to, da v našem morju ostanejo dlje časa,« pa sklepa direktorica podjetja Fonda. »Nemara gre krivdo pripisati segrevanju morja, vendar je to težko trditi brez konkretnih raziskav. Je sicer res, da imata pri razmnoževanju ribjih vrst veliko vlogo svetloba in temperatura. Toplejše je morje, večjo škodo povzročajo nekatere živalske vrste,« pristavi.
Ne pomagajo niti zaščitne mreže
Proti roparskim ribam skoraj nobena oblika zaščite ni dovolj učinkovita, še izpostavi Petrič. »V Limskem kanalu so denimo školjke prekrili z zaščitnimi mrežami. Zadeva je nekaj časa delovala, a so se orade navadile zagristi kar čez mrežo. Tako so zdrobile školjko, nato pa posrkale oblak, ki je pri tem nastal, in izpljunile lupino,« težave hrvaških školjkarjev oriše Petrič.
Irena Fonda dodaja, da je vsaka oblika zaščite za pridelovalce zgolj dodaten strošek in dodatno delo, ki ga že tako skromna vrednost školjke na tržišču ne upravičuje. »Školjka je eno od najbolj trajnostnih živil, ki ga krivično podcenjujemo. Čeprav je izvrsten vir beljakovin, je lahko prebavljiva, ima visoko vsebnost maščobnih kislin omega 3 in še kopico drugih zdravju koristnih snovi, zanjo nismo pripravljeni plačati nekaj več. Majhni slovenski pridelovalci pa se že tako ne moremo kosati s školjkami, ki pridejo z italijanskega in španskega trga,« pove Fonda in sklene, da bo ta panoga izumrla, če je ne bo zaščitila država. »Slovenske pridelovalce bi lahko zaščitila tako, da bi denimo dovolila zgolj prodajo slovenskih klapavic, takrat ko je sezona teh školjk.«
Postopki pridobitve dovoljenj prepočasni
Po Petričevih besedah pa je edina prava rešitev, da bi država dovolila nova gojitvena polja približno eno miljo od obale, kjer je orad manj. »Orada se hrani ob obali, kjer je več hrane, tam se lahko tudi skrije pred plenilci. Na odprtem morju jo med drugim ogrožajo delfini, tuni in skakavke. Kot vem, se v Italiji še ni zgodilo, da bi jim orade pojedle ves pridelek, pa imajo školjčišča na odprtem morju že dolga leta,« ugotavlja Petrič in dodaja, da so na odprtem tudi boljši pogoji za gojenje klapavic, saj so tam manjše temperaturne razlike, več je tokov, manj preglavic jim povzročajo tudi bakterije. V pomorskem prostorskem planu so nova gojitvena polja predvidena že dve leti, a postopki pridobitve dovoljenj potekajo prepočasi, še pove Petrič.
Školjkarji sicer niso upravičeni do finančnega nadomestila zaradi škode, ki so jo nagojitvenih poljih povzročile orade, izvemo v svetovalni pisarni za ribištvo, ki deluje znotraj Zavoda za ribištvo Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jim je na pomoč priskočilo tako, da je ribičem izdalo posebna dovoljenja za izlov orad v školjčiščih v poletnih mesecih, a kot kaže, niti to ni dovolj.
