Stroški se lahko določijo v obliki povračila zneska kilometrine, cene najcenejše mesečne vozovnice za javni prevoz oziroma v višini dnevne vozovnice za javni prevoz. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je s 1. junijem uvedlo nove vozovnice »Slovenija« in v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že beležijo primere, ko delodajalci zaposlenim potne stroške obračunavajo v višini mesečne vozovnice – torej v znesku 70 evrov, kar pa seveda ne pokrije dejanskih stroškov zaposlenih.
Višina povračila stroškov, ki posameznemu delavcu pripada, je urejena v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetniški kolektivni pogodbi oziroma v internem aktu delodajalca. Večina omenjenih dokumentov kot kriterij za določitev višine povračila stroškov navaja ceno najcenejšega javnega prevoza. Medtem ko je pred vladno spremembo mesečna vozovnica na neki relaciji stala na primer 120 evrov, od 1. junija stane 70 evrov, in posledično se je znižalo nadomestilo za prevoz. Tej logiki bi lahko pritrdili, če bi javni prevozi tudi na podeželju delovali tako kot v prestolnici in bi bili urniki voženj usklajeni s potrebami delavcev.
Delavci oziroma delavke, ki za prihod na delo in z dela uporabljajo javni prevoz, se pogosto srečujejo s težavo dostopnosti javnega prevoza. »Dejstvo je namreč, da je na marsikateri medkrajevni relaciji frekvenca javnih prevozov popolnoma neustrezna in neprilagojena začetku in koncu delovnega časa,« opažajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Zato opozarjajo, da so delavci, ki prejemajo povračilo stroškov prevoza v vrednosti mesečne vozovnice, pogosto primorani v uporabo lastnih prevoznih sredstev. »V takšnih primerih nižja cena enotne vozovnice ne prispeva k večji uporabi javnega prevoza, povzroča pa manjši prihodek zaposlenih.«
Pravna praznina in različna tolmačenja
Kolektivne pogodbe običajno določajo, da se delavcu, če javni prevoz ni mogoč, izplača povračilo stroškov prevoza v obliki kilometrine. Vprašanje torej je, kdaj javni prevoz ni mogoč. In presenetljivo je, da enoznačnega odgovora ni.
»Dejstvo, da javni prevoz ni mogoč, se presoja na podlagi oddaljenosti prve postaje od prebivališča delavca (navadno od enega do treh kilometrov) ali pa na podlagi časa, ki ga delavec potrebuje za prihod na delo in z dela z javnim prevozom. Če na primer delavec za prevoz na delovno mesto porabi več kot tri ure v obe smeri, se šteje, da javni prevoz ni mogoč. Enoten kriterij za ta vprašanja ne obstaja, saj je to, kot rečeno, stvar kolektivnih pogodb in tudi splošnih aktov delodajalca.«
Zaradi pravne neureditve obstajajo primeri, ko delodajalci potne stroške obračunajo v skladu z najnižjo ceno javnega prevoza, v Zvezi svobodnih sindikatov pa beležijo tudi primere, ko so prek socialnega dialoga v podjetjih uredili drugačen način izplačila in zaščitili delavce pred izpadom v izplačilu povračil stroškov prevoza.
Javni sektor s kilometrino, v gospodarstvu pravil ni
S slabimi povezljivostmi javnega potniškega prometa, neusklajenimi urniki odhodov vlakov in avtobusov se je soočil tudi vodja sektorja za javni potniški promet na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Matjaž Vrčko. »Ne moremo biti talec nadomestil za prevoz na delo,« je jasno povedal glede te polemike in dodal, da če ima nekdo primeren javni potniški prevoz, naj ga začne uporabljati, če ne, pa naj se z delodajalcem dogovori o drugem načinu plačevanja potnih stroškov.
Ob tem nas je zanimalo, kako je urejeno plačilo potnih stroškov na omenjenem ministrstvu, kjer bi najprej pričakovali, da bodo spodbujali rabo javnega potniškega prometa. Pojasnili so, da tudi zanje velja aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, torej za javni sektor, ki predvideva izplačilo kilometrine v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina za vsak polni kilometer razdalje. Seveda pa se javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Prerešetana mreža javnih prevozov
Z enotno vseslovensko vozovnico je mogoče uporabljati ves linijski potniški promet v državi, z izjemo mestnega, pri čemer je cena imenske mesečne vozovnice 70 evrov in letne 560 evrov, cena neimenske pa 90 evrov mesečno oziroma 720 evrov letno. Sliši se poetično, vendar je treba na tehtnico postaviti tudi čas, ki ga nekdo potrebuje za prevoz na delo in z njega. Iz Podlehnika do Ptuja avtobusni prevoz traja 27 minut, nato pa še okrog 15 minut do na primer industrijskega Kidričevega ali 45 minut do Maribora. Z avtomobilom po avtocesti iz Podlehnika do avtobusne postaje v Mariboru pot traja pol ure, do Ptuja nekje 15 minut, do Kidričevega pa okrog deset minut, kar je skoraj štirikrat manj kot z avtobusom.
