Poročali smo že, da policija na območju ljubljanske policijske uprave zaznava povečanje števila kaznivih dejanj, zlasti kar zadeva kazniva dejanja drznih tatvin in kazniva dejanja zoper premoženje. Eno od območij, kjer je ta problem še posebej pereč, je ljubljanski Vič, kjer policija v primerjavi s preteklim letom beleži kar 60-odstotno povečanje števila kaznivih dejanj zoper premoženje. Na policiji sicer mirijo, da je skok števila kaznivih dejanj očiten le glede na lani. V zadnjih petih letih namreč ni bistvenega povečanja kaznivih dejanj zoper premoženje. V prvih osmih mesecih leta 2019 je bilo na primer 4475 dejanj, zaradi covida pa je potem število zelo padlo zaradi ukrepov, ki jih je vlada sprejela, da bi zajezila širjenje virusa.
Več o razmerah na območju PU Ljubljana sta na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja sektorja kriminalistične policije Martin Rupnik in vodja oddelka za državno mejo in tujce v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana Matjaž Kondardi.
Dve tretjini slovenskih osumljencev
Kot je potrdil Rupnik, so v zadnjih treh mesecih preiskali večje število kaznivih dejanj predvsem na območju Kočevja, Ljubljane in Grosuplja, pri čemer so pridržali 22 storilcev, ki so skupno osumljenih storitve kar 72 različnih kaznivih dejanj. Vseh 22 so pripeljali pred preiskovalnega sodnika, ki je vse poslal v pripor. Kot najbolj odmevne primere je Rupnik omenil dogajanje na območju Grosuplja, Ivančne Gorice in Ribnice, kjer so zabeležili šest vlomov v župnišča. Odkar so našli osumljence, ki so pristali v priporu, tam tovrstnih kaznivih dejanj ne zaznavajo več. Med priprtimi so tudi tisti, ki so osumljeni za kaziva dejanja na območju Kočevja, pa tudi 12 velikih tatvin, vlomov in drznih tatvin na območju ljubljanskega Viča. Naj več kaznivih dejanj sicer beležijo v središču Ljubljane.
Rupnik je še pojasnil, da varnostne dogodke redno spremljajo, pri čemer so v okviru opravljene analize ugotovili, da na območju celotne policijske uprave letos v primerjavi z lanskim letom beležijo 14-odstotno povečanje števila primerov navedenih kaznivih dejanj. Na območja, kjer je koncentracija najvišja in ki so varnostno najbolj obremenjena, posledično napotujejo večje število policistov in tam izvajajo usmerjene poostrene nadzore.
Sicer pa so dve tretjini kaznivih dejanj storili slovenski državljani, eno tretjino pa državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Maroka in Alžirije.
