Pred nekaj dnevi sta iz Slovenije čez noč izginili dve milijardi evrov. Za toliko je namreč statistični urad (Surs) navzdol popravil oceno rasti bruto družbenega proizvoda (BDP) naše države za leto 2022. Ta se je po prvih ocenah zvišala za 5,4 odstotka, kar je Slovenijo uvrščalo med prvo deseterico držav EU. A Surs jo je po reviziji oklestil za več kot polovico - na 2,5 odstotka.
Gre za daleč največji popravek gospodarske rasti v slovenski zgodovini. Z dvema milijardama evrov, ki sta naenkrat izpuhteli iz državnih bilanc, bi lahko Slovenija poplačala skoraj tretjino denarja, ki ga bo morala v prihodnjih petih letih nameniti za ureditev in obnovo območij, prizadetih v poplavah. Zgradila bi lahko dve novi železniški progi Divača-Koper in pokrila za več kot pet let bruto plač vseh zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju.
Toda po treh dneh še vedno nihče v državi ne ve, zakaj natančno se je Surs odločil za tako drastični popravek. Odgovor na to vprašanje še vedno iščejo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Enako tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Banka Slovenije, fiskalni svet in strateški svet predsednika vlade za makroekonomska vprašanja, na čelu katerega je direktorica Umarja Maja Bednaš.
Kako je to mogoče? In kaj se je v resnici zgodilo na Sursu?
Surs: Krivi so končni podatki, ki so slabši od vmesnih
Uradna razlaga Sursa, ki ga od novembra 2020 vodi Tomaž Smrekar, je naslednja. Prvotno ocena o lanski gospodarski rasti so pripravili februarja 2023 je in to z združevanjem podatkov, ki so jih pridobili na vsake tri mesece. »Pri reviziji pa smo upoštevali tudi naknadno pridobljene letne podatke, torej podatke zaključnih računov, ki so bolj popolni in podrobni kot podatkovni viri za četrtletne ocene.« Prevedeno: podjetja so ob trimesečjih Sursu pošiljala bilance, ki so bile očitno precej boljše od končnih za leto 2022.
Ključno je vprašanje, zakaj. Na Sursu pojasnjujejo, da »so v letu 2022 vladale neobičajne gospodarske razmere, zato je bila revizija ocene gospodarske rasti večja kot v predhodnih letih«. »K temu so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj pri proizvajalcih in v potrošnji ter njena neenakomernost po skupinah proizvodov. Leto 2022 je bilo neobičajno tudi z vidika visokih stroškov energije za podjetja,« so poudarili na Sursu, pri tem pa izpostavili vpliv vojne v Ukrajini in energetsko krizo.
»V prvi oceni BDP iz februarja 2023 nismo imeli na voljo podatkov o tem, kako podjetja obvladujejo te stroške oziroma do katerih pomoči države so upravičena,« so poudarili. »Zadnja ocena BDP temelji na popolnejših podatkovnih virih, v katerih so bili zajeti dejanski stroški energije, izdatki in olajšave,« so še dodali na Sursu.
Špekulacije: se je Surs uštel pri sivi ekonomiji med epidemijo?
Toda več sogovornikov iz institucij, ki se ukvarjajo s statističnim obdelovanjem teh podatkov, nas je včeraj opozorilo, da je ta razlaga pomanjkljiva. »Tako radikalnega popravljanja rasti BDP ni bilo še nikoli. Za leto 2020, ko je izbruhnila epidemija covid-19, so bile naknadne spremembe precej manjše,« nam je dejal eden od njih.
To drži. Prvotna ocena za leto 2020 je bila, da bo BDP padel za 5,5 odstotka, po reviziji pa je Surs podatek popravil na -4,2 odstotka. Takrat nas je tudi veliko ljudi iz gospodarstva opozarjalo na to, da so številni obrtniki in drugi podjetniki namenoma prelagali izdajo računov za opravljeno delo v kasnejše obdobje. S tem so se namreč skušali izogniti »predobremu« poslovanju in priti do državne pomoči.
Takratna vlada Janeza Janše je namreč pomoč pogojevala z dovolj visokim padcem prihodkov v času zaprtja javnega življenja. Če so v poznejših mesecih to nadoknadili, niso bili več upravičeni do pomoči, četudi so v času epidemije zaradi ukrepov vlade utrpeli visoko izgubo.
Zdaj viri blizu ministrstva menijo, da se je Surs uštel pri inflaciji – da je v resnici podcenil njen vpliv. Spet drugi sogovorniki dopuščajo možnost, da gre za posledico dogajanj med epidemijo. Natančneje, da so številni ljudje med zaprtjem javnega življenja dejansko delali na črno (ali na sivo), na ta način prisluženi denar pa so začeli porabljati leta 2022. »Takšne deviacije so nekaj povsem novega za naše statistične modele in metodologije,« meni eden od virov blizu Sursa.
Janševa vlada je podatke dobivala vnaprej, Golobova jih ne
Kaj pravijo uradni podatki? Res je, da je do največjega popravka prišlo pri zasebni potrošnji, ki predstavlja enega glavnih motorjev gospodarske rasti. Gospodinjstva so tako po novi oceni leta 2022 porabila nekaj več kot 30 milijard evrov, namesto prvotno predvidenih skoraj 32,5 milijard evrov. Razlika znaša kar 2,3 milijarde evrov. Do visokega, 600-milijonskega ali petodstotnega popravka navzdol je prišlo tudi pri bruto investicijah, torej naložbah podjetij.
A na vidiku je nova potencialna težava, pravijo viri. Še konec tega meseca naj bi namreč Surs revidiral tudi četrtletne rezultate, ki bi lahko sliko znova poslabšali. Vprašanja, povezana z napačno napovedano rastjo BDP, se dotikajo denarnic nas vseh: posameznikov, državnih projektov, državnih poslov za podjetja, davkov in služb. Gre za enega ključnih podatkov, ki so podlaga za oblikovanje državnih ekonomskih in proračunskih politik.
Na tej točki pridemo do ključne razlike med Janševo in sedanjo vlado Roberta Goloba. Janševa vlada bi za takšne šoke izvedela vsaj kakšen dan prej. Na Sursu so nam namreč potrdili, da so ji podatke o BDP, inflaciji, trgu dela in zunanji trgovini pošiljali vnaprej - od 6 do 24 ur pred javno objavo. To jim omogoča protokol iz leta 2006.
Zadnji med najpomembnejšimi nosilci državnih funkcij, ki je uporabil možnost predhodnega dostopa do teh podatkov, je bil nekdanji premier Janša, so nam pojasnili na Sursu. Za razliko od Janševe vlade pri Golobu teh podatkov ne dobivajo vnaprej, zato je presenečenje ob takšnih novicah toliko večje.
BDP popravili tudi v Veliki Britaniji
V zadnjih dneh do popravkov BDP prihaja tudi v nekaterih drugih državah. Tako so v Veliki Britaniji ugotovili, da je bilo zanje leto 2021 bistveno boljše, kot so mislili, in da so že takrat nadoknadili vse izgubljeno v letu 2020.
Revizija je pokazala, da so se po odpravi omejitev zaradi covida zvišale marže, to pa je povečalo dohodke, dobičke in na koncu BDP. Poleg tega prej niso upoštevali ogromnih količin dodatnega denarja, ki so jih porabili v zdravstvu, pa tega niso zaznale državne statistike.
