Onesnaženost zraka predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi, letno povzroči sedem milijonov prezgodnjih smrti, so opozorili Združeni narodi (ZN) in dodali, da bi se lahko število prezgodnjih smrti, ki so posledica onesnaženega zraka, do leta 2050 povečalo za 50 odstotkov, če v bližnji prihodnosti ne bo konkretnih in učinkovitih ukrepov. Na domačem Inštitutu za zdravje in okolje pa so izpostavili poročilo Evropske agencije za okolje, ki kaže, da 97 odstotkov prebivalcev mestnih območij diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot škodljivega za zdravje. Nesporno je torej, da je onesnažen zrak v Evropi smrtonosna grožnja. Podatki, ki jih zbira Evropska unija, kažejo, da vsako leto zaradi te problematike umre vsaj 300 tisoč ljudi, a najverjetneje ta številka seže do 400 tisoč. Z izboljšanjem kakovosti zraka do leta 2030 bi lahko število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti znižali za 55 odstotkov.
Demenca, debelost in sladkorna
Kot so poudarili v ZN, je onesnažen zrak glavni dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni. Izpostavljenost takšnemu zraku povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kapi, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni in pljučnega raka. Slaba kakovost zraka je povezana tudi z zmanjšano pljučno funkcijo, vpliva na razvoj možganov in centralni živčni sistem ter povečuje tveganje za prezgodnji porod in zmanjšano telesno težo novorojenčkov. Nova odkritja kažejo tudi na večje tveganje za sladkorno bolezen, debelost in demenco, so našteli.
Promet je glavni problem
»Onesnaženost zraka ne pozna meja. Vsi smo odgovorni za zaščito ozračja in zagotavljanje zdravega zraka za vse,« so zapisali v ZN. Svet mora okrepiti partnerstva, osredotočiti se mora na naložbe in s skupnimi močmi premagati onesnaženost, pozivajo. Kot so dodali, ima onesnažen zrak tudi negativen vpliv na gospodarstvo, delovno produktivnost, viša stroške zdravstvene oskrbe. Zato tudi gospodarstvu koristi vlaganje v preprečevanje onesnaževanja.
Na Inštitutu za zdravje in okolje so kot enega glavnih virov onesnaževanja zunanjega zraka označili cestni promet. »V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa ter negativno vpliva na naše zdravje, okolje in gospodarstvo. Glavni vir onesnaževal iz cestnega prometa predstavljajo motorji na notranje zgorevanje. Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere spada tudi Slovenija, so soočene z večjimi količinami izpustov, posledično pa tudi višjimi zdravstvenimi stroški. Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno,« so zapisali.
»Pomembno je, da se v čim krajšem času oblikujejo strategije, ki bodo dizelska goriva nadomestile z ustreznimi alternativnimi gorivi. S tem bomo prispevali k ohranjanju zdravja in okolja,« pa je dejala profesorica Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Spodbudno je, da je odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane konec junija sprejel tako imenovano Lopezovo poročilo o prenovi direktive o kakovosti zunanjega zraka, kar je pomemben mejnik na poti k čistejšemu zraku v Evropi.
Zaradi tega izgubi življenje precej Slovencev
Poglejmo še širše – k onesnaževalom, ki so odgovorna tudi za podnebne spremembe, in se spomnimo pretresljivih besed priznane slovenske klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj, ki je med epidemijo covida v intervjuju za naš medij dejala, da posledice čezmerne emisije toplogrednih plinov in temu vsled sprememb podnebja odnašajo več življenj kot korona.
Pri tem je razložila, da je covid-19 bolezen, ki je s cepljenjem in samozaščitnim obnašanjem obvladljiva, »podnebne spremembe pa so komaj še obvladljive, ustaviti jih tako ali tako ne moremo več. A če se bodo še stopnjevale, bomo v resnih težavah tudi pri oskrbi s hrano in vodo. Tri milijarde ljudi bi trpele pomanjkanje vode, svetovna pridelava hrane pa bi bila vsaj za petino manjša. V vročinskih valovih bi ljudje dejansko umirali, podobno bi bilo s poplavami in drugimi ekstremi. Obstaja tudi nevarnost novih bolezni. Recimo malarija bi se lahko razširila v zdaj hladnejše kraje. Dvig morske gladine za meter bi potopil številna velemesta in nižinske predele, od Bangladeša do Nizozemske. Vse to bi sprožilo množične migracije, govorimo o vsaj 300 milijonih ljudi, in tudi politične krize ali celo vojaške spopade,« je opisala težke obete za prihodnost.
Skrb vzbujajoča je tudi informacija domače okoljske organizacija Focus, ki je opozorila, da onesnažen zrak letno v Sloveniji povzroči 1700 prezgodnjih smrti.
