Daleč od oči javnosti prihaja nov val državnih investicij na domači železniški infrastrukturi, vreden več sto milijonov evrov. Glavnino teh poslov bodo tako kot v preteklosti zelo verjetno dobili največji slovenski gradbinci. Toda ti so očitno zdaj zamenjali taktiko. Če so si nedolgo nazaj konkurirali za posle, bodo zdaj svoje moči očitno združevali v konzorcijih. Na ta način bodo iz poslov izrinjali morebitne tekmece, od države pa skušali za projekte iztržiti čim višje cene.
Na to nakazuje tudi nedavni javni razpis za nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica. Državna direkcija za infrastrukturo ga je objavila konec junija, z njim pa je želela najti izvajalca del, ki bi obnovil postajno zgradbo, zamenjal tire in varnostne naprave, zgradil podhod, perone, novo transformatorsko postajo in druge objekte.
Vrednost posla so na direkciji, ki spada pod okvir ministrstva za infrastrukturo (vodi ga Alenka Bratušek), ocenili na slabih 29 milijonov evrov (brez DDV). Toda na razpis je presenetljivo prišla le ena ponudba. Oddal jo je konzorcij, v katerem so štiri podjetja:
- Kolektor Koling, ki je v lasti skupine Kolektor. V njej ima glavno besedo Stojan Petrič,
- Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki je v lasti Slovenskih železnic. Te vodi Dušan Mes.
- GH Holding, kjer je lastnik in direktor Blaž Miklavčič,
- Iskra, ki jo lastniško obvladuje Dušan Šešok.
Vrednost ponudbe znaša več kot 43 milijonov evrov (brez DDV). To je skoraj polovico oziroma 15 milijonov evrov več od ocenjene vrednosti. Kako je to mogoče?
Se je projektant res zmotil za 15 milijonov evrov?
Že po objavi razpisa se je začelo zapletati. Direkcija je morala zaradi številnih opozoril potencialnih ponudnikov kar osemkrat popravljati razpisno dokumentacijo. Še dvakrat je podaljšala rok za oddajo ponudb - nazadnje do konca avgusta. Kljub temu je na koncu prejela le eno ponudbo in to eno uro pred iztekom roka za njihovo oddajo. Poslal jo je konzorcij, v katerega so se povezali nekateri najpomembnejši igralci pri gradnji železniške infrastrukture v Sloveniji.
Ali je bila ponujena cena visoka zato, ker so v konzorciju vedeli, da bodo edini oddali ponudbo, uradno ni znano. Jasno je bilo le, da se z gradnjo mudi. Leta 2025 bosta namreč obe Gorici Evropska prestolnica kulture (EPK), do takrat pa bi morala država in mesto dokončati več infrastrukturnih posegov, med katerimi je večina predvidena na območju postaje.
Viri blizu gradbincev so nas sicer v zadnjih dneh prepričevali, da težava ni v ponudbeni ceni, ampak v ocenjeni vrednosti. Direkcija, ki jo od lani vodi Bojan Tičar, naj bi jo zaradi napačne projektantske ocene postavila prenizko, med samo objavo razpisa pa se je projekt spreminjal. Naknadno so se dodajala dela, recimo pri kretniških zvezah. Iz vrst gradbincev je tako mogoče slišati, da že osnovna ocena projekta znaša 40 milijonov evrov, pri čemer je treba upoštevati tudi trenutne razmere na trgu.
Toda podobno kot pri nadgradnji v Novi Gorici se je zgodilo pred pol leta pri projektu drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom. Tudi takrat je podjetje 2TDK na razpisu za tretji sklop del, ocenjen na 172 milijonov evrov (brez DDV), prejelo le eno ponudbo. Oddali so jo Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding in turški gradbinec Yapi Merkezi. Cena: 208 milijonov evrov (brez DDV), torej 35 milijonov evrov več.
V pogajanjih je podjetju 2TDK ceno očitno uspelo zbiti le za slabih pet milijonov evrov. S konzorcijem gradbincev je namreč v ponedeljek podpisal pogodbo, vredno skoraj 204 milijone evrov.
Na železnicah vse ostane med prijatelji
Največji domači gradbinci so se že v prejšnjem desetletju, ko je država zagnala za več kot milijardo evrov investicij v obnovo in nadgradnjo železniške infrastrukture, radi povezovali v konzorcije. Dobrih 286 milijonov evrov vredno nadgradnjo proge med Mariborom in Šentiljem so tako skupaj dobili SGP Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba (GGD).
CGP, SŽ-ŽGP, GH Holding, Riko in GGD skupaj od jeseni 2020 izvajajo 166 milijonov evrov vredno nagradnjo gorenjske proge med Kranjem in Jesenicami. SGP Pomgrad, Kolektor Koling, CGP, SŽ-ŽGP in GH Holding pa morajo do leta 2027 nadgraditi progo med Ljubljano in Divačo. 68 milijonov evrov vreden projekt zajema nadgradnjo postajališča Ljubljana Tivoli in nivojskih križanj za najvišjo progovno hitrost, zamenjavo jeklenega mostu čez Mali graben in gradnjo dobrih osem kilometrov protihrupnih ograj ...
Ko je direkcija v začetku lanskega leta objavila javni razpis za prenovo železniške proge in postaj med Brezovico in Borovnico, sta se nanj odzvala le dva ponudnika: ob Riku, ki ga vodi Janez Škrabec, še konzorcij podjetij Kolektor Koling, SŽ - ŽGP, GH Holding in CGP, ki je zmagal z nekaj manj kot 79 milijonov evrov vredno ponudbo.
Ista podjetja so skupaj s Pomgradom leta 2021 dobila še 46 milijonov evrov posel na javnem razpisu za nadgradnjo glavne železniške proge med Ljubljano in Brezovico. Do danes pa so bili sklenjeni že štirje aneksi za plačilo dodatnih del in podaljšanje roka.
Še lani tudi konkurenti, zdaj ne več
Toda še lani so si nekateri današnji partnerji na največjih razpisih med seboj tudi konkurirali. Tako je v boju za projekt izgradnje nadomestnega železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v Ljubljani zmagal konzorcij CGP, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba. S 33,3-milijonsko ponudbo (brez DDV) je med drugim premagal Kolektor Koling.
Podobno je bilo pri projektu nadgradnje glavne železniške proge na odsekih od Lesc do Jesenic. Na javnem razpisu, ki je bil objavljen v začetku leta 2021, so si med seboj konkurirali Kolektor Koling in konzorcij, v katerem so bili SŽ-ŽGP, CGP, GH Holding in Riko. Toda obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva, zaradi česar so morali razpis ponavljati. V drugo so se pogovarjali z istima ponudnikoma in se s konzorcijem dogovorili za ceno v višini slabih 58 milijonov evrov (brez DDV).
