Eden od domačinov iz Harij je o nevzdržnih razmerah in prometnem kaosu dejal: »Avti vozijo kar čez dvorišča, ki so polna prahu. Nihče ne upošteva semaforjev, vozijo kar čez rdečo luč. Ne upam si niti stopiti iz hiše, da ne govorim o vrtninah, ki so zaradi prahu neužitne,« so bile njegove besede. Predsednik sveta KS Harije Peter Valenčič je potrdil, da se jezni domačini obračajo tudi nanj. »O problemih smo večkrat obvestili občino, vendar doslej ni bilo odziva. No, po zadnjem pogovoru z županom pa so le uredili obvoze tako, da ne prihaja več do nevarnih situacij. Po vasi so se izgubljali tudi domačini, da ne govorimo o tujcih, ki so želeli priti čez Harije do jezera Mola. Ker ob glavni cesti ni označeno, da je v vasi gradbišče, so obstali pri prvem obvozu sredi vasi,« je povedal.
Na občini pojasnjujejo, da je prometna signalizacija postavljena v skladu z elaboratom, za postavitev in vzdrževanje pa je pristojen koncesionar CPK. »Za izboljšanje pretočnosti prometa oziroma za odpravo težav v Harijah bomo v dogovoru s predsednikom sveta KS Harije in CPK poiskali najprimernejše rešitve,« še obljubljajo. Voznike pa prosijo za strpnost in jih pozivajo, naj upoštevajo prometno signalizacijo. Kot so še pojasnili, bo za preprečevanje dvigovanja prahu izvajalec del na odseku v Harijah, podjetje Kolektor oziroma njegov podizvajalec Grafist, poskrbel, da bodo delovišče s pomočjo gasilcev vlažili.
Šest milijonov
Preplastitev brkinske slemenske ceste, ki je bila med gradnjo vodovoda oziroma na nekaterih delih še bo prekopana, je sicer predvidena po fazah do leta 2025. Po pogodbi, ki je bila med občino in ministrstvom za infrastrukturo sklenjena že v prejšnjem mandatu, je za ureditev ceste v letošnjem letu predvidenih 550.000 evrov, naslednje leto 1,5 milijona evrov, v letu 2025 pa še štiri milijone evrov. »Občina Ilirska Bistrica in naročniki, zlasti Družba za razvoj infrastrukture, pa si intenzivno prizadevajo najti mogočo rešitev za to, da bi v čim krajšem času vsaj z grobim asfaltom uredili najnujnejše odseke, kot so Harije, Pregarje,« še navajajo.
Ne le prah in težave z dostopi, vsem trem občinam, ki skupaj sodelujejo pri gradnji povezovalnega vodovoda, poleg Ilirske Bistrice še Divača in Hrpelje-Kozina, sive lase povzročajo tudi napovedane podražitve. Na posameznih sklopih skupno 21 milijonov evrov težke naložbe izvajalci napovedujejo od pet- do desetodstotne podražitve del.
Iztrošene črpalke
S projektom, za katerega bosta dve tretjini denarja prispevali EU in država, bodo med drugim zagotovili kakovostno pitno vodo 10.000 prebivalcem, v Ilirski Bistrici pa bodo posodobili tudi vodarno s sistemom ultra filtracije. Direktor bistriške Komunale Tomaž Umek opozarja, da obnova vodarne ni bila načrtovana celostno, saj so dogradili nov del, na starega, dotrajanega pa pozabili. »Vodarni smo sicer zamenjali filtrirne organe, jetra in ledvice, srce - črpalke – pa ostaja staro in opešano, vsak čas lahko doživi infarkt,« je ponazoril kritično stanje. Obnova tudi ni energetsko učinkovita. Ker novi sistem delovanja prinaša tudi višje obratovalne stroške, bi bilo po njegovem mnenju smiselno postaviti sončno elektrarno in za proizvajanje električne energije izkoristiti tudi obstoječo vodno turbino, na ta način pa bi pokrili dve tretjini letne porabe električne energije, ki znaša okrog 100.000 evrov. »To bi bilo še posebej dobrodošlo, če ocenjujemo, da se bo z novim sistemom ultra filtracije obdelava vode podražila za deset centov na kubični meter,« utemeljuje Umek.
Na občini odgovarjajo, da gre za podedovan projekt iz prejšnjega mandata, aktualno vodstvo pa si spreminjanja projekta ni moglo privoščiti, saj bi s tem ogrozili črpanje EU denarja. Poudarili so, da »tokratna posodobitev vodarne ne pomeni konca posodabljanja vodarne«, podprli pa bodo tudi »vse nadaljnje posodabljanje komunalne infrastrukture, ki bo zmanjševalo porabo energije za njeno delovanje in stroške za porabljeno energijo«.
