Vlado Roberta Goloba čaka še tretji pomemben korak, ki bo za razliko od prvih dveh interventnih ukrepov, torej novele zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč in interventnega zakona za pomoč po poplavah, usmerjen srednjeročno in dolgoročno. Predlog zakona o obnovi, v okviru katerega se bo za sanacijo poplavljenih območjih v prihodnih letih namenilo med 6,7 in sedem milijard evrov, bo vlada pripravila v naslednjih tednih. Po zadnji oceni sicer neposredna škoda po poplavah znaša 4,7 milijarde evrov. Golob je dejal, da želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo "bistveno bolj odporna na podobne ujme".
V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna.
Kje bomo dobili denar?
Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.
Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.
Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal.
"Prav je, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki," je nadaljeval premier. Ob tem je menil, da mora tisti, ki ima več, več tudi prispevati.
"Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v posegala v razvojne prioritete," je podčrtal. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti, je dodal. Spomnil je še, da je vlada obnovo po poplavah zaupala strokovnjakom. "Upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli," je sklenil.
Koliko si obetajo iz naslova solidarnostnega prispevka?
Medtem je glede solidarnostnega prispevka in predvsem njegovega učinka za portal N1 spregovoril minister za finance Klemen Boštjančič. V oči namreč bode številka 1,3 milijarde evrov, kolikor si vlada obeta iz tega naslova. Znano je, da se je učinek solidarnostnega prispevka sprva ocenjeval na približno 150 milijonov evrov letno, torej 300 milijonov evrov v dveh letih. Znano je tudi, da je vlada včeraj z dopolnilom instrument solidarnostnega prispevka razširila še na najemnine, dividende, obresti, kapitalske dobičke, neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost. Kot je danes pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, s tem ne bodo prispevali samo tisti, ki delajo, temveč tudi tisti, ki živijo od pasivnih dohodkov. S to širitvijo osnove za odmero obveznega solidarnostnega prispevka naj bi, kot je za portal dejal Boštjančič, zbrali dodatnih pet do šest milijonov evrov. Na vprašanje, čemu ta širitev, je minister pojasnil, da gre za »preprosto za logiko, da tisti, ki ima več, prispeva več.« Po njegovih navedbah ima del prebivalcev, ki je sicer mahen, iz tega naslova razmeroma visoke dohodke. »So ljudje, ki imajo deset in več nepremičnin, ki jih oddajajo in živijo od tega. Po prvotni verziji bi bili ti ljudje izključeni, zdaj ne bodo,« je izpostavil in dodal, da se jim zdi taka ureditev upravičena, pravilna in solidarna.
Na vprašanje, ali bodo svoj delež prispevali tudi tisti, ki so bili prizadeti v poplavah, je Boštjančič odgovoril pritrdilno. Priznal je sicer, da je bilo okoli tega veliko razprav, a da je, čeprav se na nek način zdi absurdno, da bodo prispevali tudi ti, težava povsem tehnične narave, saj »v primeru izločitve posamezne skupine iz obračuna prispevka tega zelo verjetno ne moramo poračunati ob dohodnini, ampak bi morali izdati posebno odločbo, kar bi vse zamaknilo.« Skratka, vse skupaj bi se zapletlo, zato so idejo o izločitvi opustili.
