Župan Radencev Roman Leljak se vse bolj zapleta s pojasnili o tem, kako je njegova družina prišla do novega stanovanja, vrednega skoraj 150 tisoč evrov, ki ga je zgradil »hišni« gradbinec njegove občine.
Včeraj so na portalu necenzurirano.si razkrili:
– da sta starša Romana Leljaka jeseni 2020 prijavili stalno prebivališče v novem bloku oskrbovanih stanovanj v Radencih;
– da iz zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, kdo je lastnik stanovanja. Sam Leljak ga vsaj uradno ni mogel kupiti, saj je bil zaradi osmih milijonov evrov dolgov vrsto let v osebnem stečaju, zato uradno nima nobenega premoženja;
– da je blok, v katerem živijo Leljakovi starši, zgradilo podjetje Gradnje Plus, ki je v lasti Marjana Bračka, podjetnika iz Lenarta v Slovenskih goricah. Ta je takoj zatem začel intenzivno sodelovati z občino. Eno od njegovih podjetij je občina že mesec dni pozneje izbrala za gradnjo 2,4 milijona evrov vredne nove telovadnice. Kmalu zatem je v Radencih začelo graditi še novo komunalno čistilno napravo.
Po objavi članka se je odzval tudi Leljak. Odločno je zanikal, da bi sklepal kakršnekoli »podmizne« dogovore v zameno za pomoč pri pridobivanju občinskih poslov. Poudaril je, da je njegova družina stanovanje pošteno plačala in to z lastnim denarjem. Tega je po njegovih besedah dobila z odprodajo nepremičnine na Hrvaškem. Toda v njegovih pojasnilih je mogoče najti več lukenj.
Kaj pravi Leljak?
Leljakova zgodba je naslednja: njegova starša naj bi od leta 2000 stalno živela na hrvaškem otoku Vir v severni Dalmaciji, kjer sta imela okrog sto kvadratnih metrov veliko hišo. Zaradi njune starosti so se leta 2018 odločili, da se preselita v Radence. Nepremičnino sta prodala, za nakup pa so člani družine najeli še 30 tisoč evrov posojila. Trenutna uradna lastnica stanovanja je Leljakova partnerica, saj nam je potrdil, da je stanovanje »pisano na njo«.
Leljak poudarja še dvoje. Prvič, njegova družina je kupnino v celoti poravnala na račun prodajalca in to »po takrat normalni tržni ceni«. Šlo naj bi za 1530 evrov na kvadratni meter. In drugič, o nakupu novega stanovanja se je s podjetjem Gradnje Plus dogovoril že leta 2018, torej še preden je zmagal na volitvah za župana občine.
Vse te informacije je Leljak po lastnih besedah razkril že leta 2020 v eni od objav na družbenem omrežju Facebook. Toda te danes ni več mogoče najti, saj jo je pozneje očitno izbrisal. Morda tudi zato, ker v več delih nimajo podlage v dejstvih.
Ključno dejstvo, ki ruši Leljakovo zgodbo
Gremo od začetka. Leta 2018, ko naj bi po Leljakovih navedbah prišlo do dogovora o nakupu stanovanja v Radencih, se gradnja bloka sploh še ni začela. Še več: gradbena parcela, na katerem je ta pozneje zrasel, je bila še v lasti prejšnjega investitorja, podjetja Lesnina LGM. Podjetje Gradnje Plus jo je kupilo šele marca 2019.
Šele nekaj mesecev pozneje je novi lastnik v lokalnem časopisu objavil oglas o načrtovani izgradnji in razkril, kolikšne bodo cene novih stanovanj. Te je podjetje Gradnje Plus uspelo v celoti prodati do avgusta 2020, ko je prišlo do uradnega odprtja objekta. Dodajmo še, da Leljakova starša po javno dostopnih evidencah stalnega prebivališča nikoli nista imela prijavljenega na Hrvaškem, ampak ves čas na različnih naslovih v Sloveniji. Tu pridemo do ključnega dejstva, ki ruši Leljakovo zgodbo – izvora denarja za nakup.
Sam Leljak trdi, da sta njegova starša pred nakupom stanovanja v Radencih prodala nepremičnino na otoku Vir. Gre za 100 kvadratnih metrov veliko hišo z manjšim dvoriščem v naselju Lozice. Toda pozor: pogodba o prodaji te nepremičnine je očitno precej poznejšega datuma. Šele 21. aprila 2022 je bila namreč overjena pri hrvaški notarki. To razkrivajo podatki iz hrvaške zemljiške knjige.
Kako je torej družina Leljak nakup stanovanja v Radencih financirala z denarjem od nepremičnine na Hrvaškem, če je to dejansko prodala šele leto in pol pozneje?
Ne z enim, Leljak posloval z dvema občinskima gradbincema
Na tej točki zgodba dobi novo nadaljevanje. Iz hrvaške zemljišče knjige je namreč razvidno tudi, kdo je kupil hišo na Viru. Od aprila 2022 sta kot nova lastnika vpisana Boštjan in Žan Kocmut. Prvi je lastnik podjetja Gradbeništvo Kocmut v bližnjem Cerkvenjaku, ki ima deset zaposlenih, lani pa je imel po podatkih ebonitete.si za okoli milijon evrov prihodkov.
Enako kot Bračko je tudi Kocmut v zadnjih letih začel dobivati gradbene posle v Radencih. V letu 2020 ga je tako občina Radenci izbrala za izvedbo dveh projektov: 110 tisoč evrov vredna gradbena dela pri obnovi igrišča za mini golf v radenskem parku in 75 tisoč evrov vredno izgradnjo vinske fontane na Kapelskem hribu. Oba posla je dobil prek evidenčnih naročil. To pomeni, da je občina povabila več ponudnikov k oddaji ponudbe, Kocmut pa je bil izbran kot najcenejši oziroma najboljši med njimi.
V letu 2021 je dobil tri posle, skupaj vredne sto tisoč evrov. Šlo je za ureditev odbojkarskih igrišč na mivki v Radencih, rušenje gostinskega dela na bazenu in tlakovanje poti v radenskem parku. Lani pa so Kocmutu oddali še posel izdelave poti v parku in temeljev sanitarij ter posel izgradnje opornega zidu na kapelskem vrhu. Vsak od njiju je bil vreden nekaj več kot 12 tisoč evrov. Med javnimi subjekti je občina Radenci Kocmutov najpomembnejši poslovni partner.
So iskali obvode pred upniki?
To posledično pomeni, da se Leljak v času svojega županovanja o zasebnih nepremičninskih poslih ni dogovarjal le z enim, ampak z dvema gradbincema, ki precej poslujeta z njegovo občino.
Pri vsem skupaj pa ostaja odprto še eno vprašanje: zakaj sta starša, ki sta po Leljakovih besedah kupila stanovanje, tega prepustila v uradno last Leljakove partnerice?
Je šlo za obvod pred upniki? Že v preteklosti, ko je bil Leljak v osebnem stečaju, je imelo tako društvo njegove partnerice uradno v lasti luksuzno električno vozilo tesla S, ki ga je vozil Leljak. Njegova partnerica se preživlja kot samostojna podjetnica. Javno dostopnih podatkov o njenem poslovanju ni. Leljak je pred časom na enem od družbenih omrežij navajal, da je imela leta 2021 več kot 90 tisoč evrov prihodkov.
V času posla s stanovanjem v novem bloku je imel težave z upniki tudi njegov oče, ki je jamčil za del Leljakovih dolgov. Zaradi več kot 300.000 evrov dolga je njegovo premoženje končalo na dražbi, med drugim tudi zgradba Kapelski hram in več drugih nepremičnin v Radencih. Toda Leljak zagotavlja, da temu ni tako: »Oče je bil dolžnik in je garantiral samo s premoženjem na Kapelskem hramu. Dolžnik sem jaz.«