Nejc Zager je, ko ga je le nekaj dni po poplavah v domačem kraju obiskala naša ekipa Svet24TV, žalosten povedal, da bodo morali hišo, v kateri si je dom ustvaril s svojimi starši, partnerico in tremi otroki, porušiti. Na srečo so iz nje uspeli pravočasno rešiti vsaj nekaj pohištva in strešnike.
Sicer pa je odločitev statikov jasna: za hišo ni rešitve, ni več primerna za bivanje. »Prvo nadstropje, mamino in očetovo stanovanje, se je posedlo v garažo za 40 centimetrov. Počila je plošča v celoti,« je pojasnil Zager. Po njegovih navedbah sta statika, ko sta si razmere ogledala, le »zamahnila z roko« in dejala, »sploh nimamo kaj gledati, hišo je treba podreti«. Vanjo so se vselili šele pred nekaj tedni ...
Zelo so hvaležni sosedom, ki so jih sprejeli v svoj dom. Eni od sosedov so dve sobi odstopili njegovi družini, drugi so pod streho vzeli njegova starša. Čustveni pa so tudi zaradi številnih ljudi, ki so jim prostovoljno prišli pomagat urejati prizadeto posestvo. Tako je denimo več dni kup prostovoljcev, ki so prihajali iz različnih koncev države, pomagalo čistiti hlev in ga usposobiti vsaj toliko, da so vanj spet lahko namestili živino. »Če vaš medij tiste dni, takoj po poplavah, ne bi objavil prispevka o nas, da so ljudje lahko videli stisko, v kateri smo se znašli, in nam prišli pomagat, nam ne bi uspelo tako hitro vsaj delno sanirati stanja po poplavah,« še ni pozabil izpostaviti Nejc.
Zgovorna tišina
K Zagerjevim so prišli tudi prostovoljci z bagerji in tovornjaki, da so odvozili nekaj tisoč kubikov materiala od porušene hiše in drugih nanosov v poplavah. »Ne najdem besed, ki bi opisale mojo hvaležnost ob vsem tem,« čustveno pove naš sogovornik iz Trbiža.
Ko je Nejca ekipa Svet24TV prejšnji teden obiskala še enkrat, nam je povedal, da si želi čim prej zgraditi novo hišo, in to na istem posestvu, vendar ne na zemljišču, kjer je bila hiša do zdaj. Stala bi na terenu, ki je dvignjen za 50 metrov nadmorske višine, saj je tam najbolj varno. »To je edina parcela na kmetiji, ki je ni zalilo,« je dejal. Pri tem bo imela zelo pomembno vlogo občina, saj bo tam lahko družini nov dom zgradil le, če bodo oni to dovolili. Zemljišče, kjer bi zidal, je namreč za zdaj kmetijsko in nezazidljivo.
Evakuacija
Povsem šokiran nad močjo narave je tudi Janez Jelšnik iz okolice Ljubnega, ki je v poplavah prav tako izgubil hišo; v tej je živel s partnerico in njenimi več kot 80-letnimi starši. Obiskali smo jih konec prejšnjega tedna, ko so še vedno v velikem šoku pripovedovali o katastrofi, ki jih je doletela. Še pravočasno so jih iz hiše, preden se je ta porušila, evakuirali s helikopterjem. Zaradi popolnega uničenja ceste, ki vodi do njihovega posestva, jim je sicer dostop še vedno onemogočen.
Na srečo so tudi njim pomagali svojci. »Prvih deset dni smo bili pri mojem bratu, zdaj smo v Ljubnem, v stanovanju nad trgovino, ki nam ga je dobrosrčno odstopilo podjetje Rihter, kjer je Janez tudi zaposlen,« je povedala Janezova življenjska sopotnica.
Kaj pa zdaj?
Povedala sta, da sta nekoliko žalostna, ker je naša novinarska ekipa prva, ki jih je obiskala in jim v težkih časih namenila pozornost. »Upamo, da bo kmalu drugače in se bomo s pomočjo čim prej prebili do posestva oziroma tega, kar je od njega ostalo,« je dejal Jelšnik, ki si od vsega hudega duševno še ni povsem opomogel. Prav tako je težko staršem Janezove partnerice, ki sta dementna in pogosto sprašujeta, kdaj bodo šli domov.
So pa zato zelo hvaležni vsem, ki so jim skrb že izkazali. A zdaj družino čaka najzahtevnejše – soočenje z uničenjem in reševanjem eksistencialno-bivanjske situacije, ki med drugim vključuje dejstvo, da na zemljišču, kjer so imeli svoje posestvo do zdaj, ne bodo mogli več graditi ...