Slovenija je med najmanjšimi članicami EU. Na začetku leta 2023 je v EU živelo 448,4 milijona prebivalcev, prebivalci Slovenije so predstavljali približno pol odstotka prebivalstva EU. Število prebivalcev Slovenije se je od leta 2000 povečalo za 6,5 odstotka, število prebivalcev EU pa za 4,6 odstotka.
Od leta 2000 se je število prebivalcev EU povečalo vsako leto, razen v letih 2021 in 2022. V teh dveh letih se je zaradi vpliva epidemije izrazito znižal tako naravni kot selitveni prirast. Naravni prirast na ravni EU je neprekinjeno negativen od leta 2012, v Sloveniji pa od leta 2017. To pomeni, da število prebivalcev v EU v zadnjih 10 letih narašča izključno zaradi pozitivnega selitvenega prirasta.
EU je imela v lanskem letu najvišji selitveni prirast in hkrati najnižji naravni prirast od leta 2000. Povečano priseljevanje v letu 2022 je bila predvsem posledica vojne v Ukrajini in splošno povečanje selitev po epidemiji covida-19.
Skupni prirast Slovenije je v lanskem letu znašal 9792 prebivalcev. Naravni prirast je bil negativen, selitveni pa pozitiven. Trend negativnega naravnega in pozitivnega selitvenega prirasta se nadaljuje tudi v letošnjem letu.
Naravni prirast je bil lani drugi najnižji po letu 1945
V letu 2022 se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok, umrlo pa 22.492 prebivalcev. Naravni prirast je bil drugi najnižji po letu 1945. V 101-letni zgodovini, odkar so na voljo podatki o številu živorojenih, se je leto 2022 s tem uvrstilo na peto mesto med leti z najmanj rojstvi. Najmanjša generacija je bila rojena v letu 2003, sledijo leta 2001, 2002 in 1999. Eden od glavnih razlogov za manjše število rojstev je zmanjšanje števila žensk v rodni dobi. Njihovo število se je od leta 2000 zmanjšalo za 18 odstotkov. Stopnja rodnosti se je glede na leto 2000 zvišala iz 1,20 na 1,55.
V Slovenijo se je v letu 2022 priselilo 35.613 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej. Tudi v Sloveniji so k visokemu selitvenemu prirastu v prejšnjem letu pomembno prispevali državljani Ukrajine - v Slovenijo se jih je priselilo skoraj 6100 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ tujcev se je sicer v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (36 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Ukrajina, Kosovo, Srbija in Severna Makedonija.
V letu 2022 je bila mediana starosti prebivalcev Evropske unije 44,4 leta, prebivalcev Slovenije pa 44,7 leta. V primerjavi z letom 2001 je bila starost prvih višja za šest let, starost drugih pa za šest let in pol.
