»Temelji za katastrofo so bili položeni že več tednov prej,« je na družbenem omrežju X zapisal meteorolog na Arsu Blaž Šter. Julij je bil namreč nadpovprečno namočen, nalivi so si sledili kot po tekočem traku, nato pa se je fronta s hladnim višinskim zrakom spustila v Sredozemlje, »kar je bolj običajno za mesec september ali oktober, ko je v ozračju manj vlage«.
Vremenoslovci so v četrtek, 3. avgusta, opozorili na veliko možnost izrednih nalivov, ki prinašajo poplave. Žal so imeli prav. »Vse se je zgodilo le v eni noči, ko so se pogoji poklopili. Z okrepljenim jugozahodnikom nas je dosegla izjemna količina vlage nadpovprečno toplega Sredozemskega morja, obenem nas je pri tleh od severovzhoda že preplavil nekoliko hladnejši zrak,« piše Šter in dodaja, da se je začelo »večurno proženje nevihtnih celic nad alpsko-dinarsko pregrado.«
Padle so enormne količine dežja. »V manj kot 10 urah je na območju Polhograjskega hribovja padlo več kot 200 mm dežja. Več kot ga v povprečju pade v celem mesecu! Pas zelo močnih padavin je bil zaradi močnega jugozahodnika obsežen in je segel vse do Koroške, kjer ni padlo dosti manj, okoli 150 mm.«
Sledila je katastrofa, poplave in številni zemeljski plazovi, ki so v nekaterih predelih ljudem uničili hiše in povzročili ogromno škodo tudi v gospodarstvu in kmetijstvu.
