Prvak SDS Janez Janša je v nedeljo objavil fotografijo, na kateri ga je mogoče videti z lopato v Mozirju, eni od občin Zgornje Savinjske doline, ki je bila med najbolj prizadetimi med poplavami. Ob tem je poudaril, da »zdaj ni čas, da bi se pogovarjali o odgovornosti in kaj bi naredili, da bi to, kar se je zgodilo, preprečili«. Toda pri tem je Janša zamolčal, da je prav občina Mozirje ena od številnih, ki bodo v prihodnjih letih ostale praznih rok pri delitvi evropskega denarja za zaščito proti poplavam. Za to je odgovorna prav njegova nekdanja vlada. V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je spomladi 2021 poslala v Bruselj, so namreč iz seznama prejemnikov sredstev za protipoplavno zaščito izpadle prav občine, ki jih je zadnja katastrofa najbolj prizadela. Ob Mozirju še Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Solčava, Luče, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Kamnik, Mengeš in Domžale. Vse te občine po tem načrtu ne bodo prejele niti evra denarja za zaščito proti poplavam. Kako je to mogoče? In kdo je pripravljal sezname?
Nerealno pripravljen načrt prejšnje vlade
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je krovni dokument, ki državam članicam EU omogoča pridobitev evropskega denarja za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije covid-19. Namenjen je tako za reforme kot različne naložbe. Slovenija je tako v času Janševe vlade vanj vključila tudi za 335 milijonov evrov ukrepov za zaščito proti poplavam. V veliki večini gre za gradbena dela in investicije. Prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša, projektov ni izbirala zaradi njihove pomembnosti, ampak je očitno hotela le porabiti čim več evropskega denarja. Na papirju je šlo za pametno odločitev. Še pred zadnjimi dogodki je bilo jasno, da velik del ljudi v Sloveniji živi na območjih, kjer je poplavna ogroženost velika. Država z ukrepi, ki bi lahko vsaj ublažili posledice poplav, že dve desetletji zamuja. Toda zataknilo se je pri izvedbi. Ne le, da bo denarja iz Bruslja zaradi nerealno pripravljenega načrta precej manj od načrtovanega. Že zdaj je jasno, da ga v vsakem primeru ne bodo dobili tam, kjer bi ga najbolj potrebovali. Operativno izpeljavo načrta je Janševa vlada zaupala takratnemu ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je vodil Andrej Vizjak. Natančneje, njegovi direkciji za vode, ki bi morala določiti, katere občine so upravičene do črpanja denarja EU. Te so lani spomladi, tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, z direkcijo začele podpisovati tudi pogodbe.
Večina poplavno ogroženih občin ostala brez denarja
A hitro se je izkazalo, da nekaj ni v redu. Časnik Dnevnik je tako marca letos poročal, da je direkcija nekatere občine izbrala mimo javnega povabila in da mnogih občin, ki bi morale biti med prvimi v vrsti, sploh ni povabila k sodelovanju. Končni seznam je – gledano z današnjimi očmi – na meji absurda. Praznih rok je ostala večina občin, ki ležijo na območjih pomembnega vpliva poplav, torej so strokovno prepoznana kot poplavno najbolj ogrožena - četudi je bil to po načrtu za okrevanje in odpornost ključni kriterij, ki je določal porabo denarja.
Medtem so na seznam prišle tudi občine, ki sploh ne ležijo na območjih pomembnega vpliva poplav. Med 34, ki so jih na direkciji izbrali za financiranje naložb, je namreč takšnih skoraj polovica. To so občine Ajdovščina, Braslovče, Krško, Ljutomer, Novo mesto, Polzela, Radenci, Razkrižje, Slovenska Bistrica, Šentjernej, Šentjur, Šmarješke Toplice, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Tišina. Del teh so sicer prizadele tudi sedanje poplave, a na srečo v precej manjši meri kot občine na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Na direkciji za vode, ki jo vodi Neža Kodre, na vprašanja o okoliščinah izbora niso mogli odgovoriti. Pred manj kot mesecem dni pa so skupaj z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom predstavili ugotovitve izrednega notranjega revizijskega pregleda. »Revizija je pokazala na določene pomanjkljivosti,« je poudaril minister.
Štiri milijone evrov, da bodo v Ajdovščini širili poslovno cono
Nasprotnega mnenja je zdaj že nekdanji direktor direkcije za vode Roman Kramer, ki je odločal o tem, katere občine bodo prišle do evropskega denarja. Kramer, ki ga je sedanja vlada razrešila kmalu po zamenjavi vlade, je prepričan, da so očitki neutemeljeni. »Na seznam smo uvrstili maksimalno število projektov. Največ, kar je bilo mogoče. Zakaj ravno te? Ker so bili evidentirani za izvedbo, pa niso imeli financiranja,« je pojasnil Kramer. Pri izboru sta bila po njegovih besedah pomembna dva vidika. »Prvi, da je projekt na območju poplavne ogroženosti ali pa ima vpliv na njega. Drugi pa, da je projekt izvedljiv. Morda je kakšen projekt padel ven, ker bi bilo treba prej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), kar bi trajalo leto ali dve,« je poudaril.
Toda že hiter pregled zmagovalnih projektov kaže drugačno sliko. Tako je bil izbran tudi štiri milijone evrov vreden projekt, ki ga je prijavila občina Ajdovščina, in sicer izvedba protipoplavnih ukrepov na reki Vipavi na območju podjetniške cone Batuje. Z njimi želijo zavarovati obstoječe objekte v coni in omogočiti njeno širitev. Toda tamkajšnji občinski svet je občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) sprejel šele prejšnji mesec, več kot leto dni od podpisa sporazuma o izvedbi investicije. Ali bo dokončana v roku, ni znano.
Projekti zamujajo, ministrstvo klesti evropska sredstva
So bili torej projekti nabrani počez samo zato, da bi se porabilo čimveč evropskega denarja, ne pa resneje ugotavljalo, kaj bi posamezna območja države najbolj potrebovala? Se je projekte izbiralo tudi po političnem ključu? Kot ugotavljajo na ministrstvu, številni projekti, ki jih je prejšnja vlada uvrstila v nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, zamujajo, zaradi česar jim zdaj grozi celo izguba evropskega denarja. Načrt namreč države zavezuje k strogim časovnim rokom, saj morajo odobreni denar porabiti do konca leta 2026. Pri projektih, ki jih do takrat ne bodo izpeljale, bodo ta denar nepovratno izgubile. Bistvo: v tem primeru tega denarja – drugače kot pri pridobivanju »klasičnih« evropskih sredstev – ne bodo smele prerazporediti za druge namene. Projekti iz načrta bi tako morali pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobiti do konca letošnjega junija. A to zaradi različnih razlogov ni uspel niti enemu. Sedanja vlada se je zato odločila za prilagoditev načrta. Obseg sredstev, za katera se bo potegovala na področju zaščite proti poplavam, je oklestila za 160 milijonov evrov oziroma za polovico.
Direkcija je tako zdaj spet na začetku. Občinam, ki bodo po njenih ocenah v naslednjih mesecih uspele izpolniti vse aktivnosti iz sporazumov, bo omogočila podaljšanje rokov. Jeseni pričakuje odziv Evropske komisije, šele nekje do konca leta znano, koliko projektov protipoplavne zaščite lahko sploh še računa na denar iz Bruslja.
