Novice Svet24

Kot pravi mag. Gregor Kovač, vodja službe za koorporativno varnost v celjski bolnišnici, so moškega zaposleni in varnostniki obvladali ter preprečili najhujše. Napadalca so po dogodku hospitalizirali v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, od koder naj bi se nato vrnil v celjsko bolnišnico zaradi svojega osnovnega zdravstvenega stanja. Kovač pravi, da bolnik nikoli prej ni bil problematičen in da je v ozadju agresivnosti »narava storilčeve bolezni«.

Primer se je zgodil približno pol leta za odmevnim dogodkom v Urgentnem centru Celje. Spomnimo, da je takrat moški, ki sploh ni imel nujnega zdravstvenega stanja, napadel medicinsko sestro in zdravnika ter ju poškodoval. Zdravniku je bolnik takrat zlomil nos in medicinski sestri poškodoval roko. Medicinska sestra, ki je bila šokirana zaradi dogodka, je takoj zatem doživela miokardni infarkt. Pretresljivemu dogodku v bolnišnici sta že takrat sledila okrepitev varnostnega sistema in sprejetje izboljšav za zagotavljanje varnosti tako zaposlenih kot bolnikov. A k temu ni pripomogel samo januarski dogodek, ampak vrsta dogodkov, s katerimi naj bi se srečevali predvsem v urgentnem centru, kjer so bolniki, predvsem tisti, ki so podvplivom alkohola ali drugih snovi, tudi besedno nasilni do osebja.

Neuradno se je že pred meseci govorilo, da varnostnikov v bolnišnici ni dovolj, da je bolnišnični kompleks prevelik, da bi lahko opravili obhode in nato posredovali še v bolnišnici, če pride v njej do izgreda.»Okrepili smo moštvo, ki skrbi za varnost v bolnišnici, povečali smo število varnostnih obhodov, izboljšali tudi tehnični sistem varovanja,« dodaja Kovač. A kljub vsemu tudi to očitno ne pomaga dovolj. »Od januarskega primera nasilja smo zabeležili 21 podobnih napadov, besednih in fizičnih, kar je deset več kot v enakem obdobju lani,« pravijo v celjski bolnišnici.

»Razumemo tesnobo in frustracije zaradi morebitnega dolgega čakanja na obravnavo in izvide, a nasilje ni in nikoli ne bo pravi odgovor za reševanje kakršnihkoli težav. Vsakodnevno izboljšujemo komunikacijo na vseh področjih in delamo vse, kar je v naši moči, da bolnikom zagotavljamo čimbolj kakovostno zdravljenje. Nasilje v zdravstvenih ustanovah ni sprejemljivo in v strah ter negotovost spravlja tako zdravstveno osebje kot tudi druge bolnike, ki so priča takšnim dogodkom,« dodajajo v bolnišnici.

Varnost predpogoj za ustrezno obravnavo

Že ob januarskem dogodku v celjski bolnišnici se je odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki je bila pretresena. »Zbornica obsoja vsakršno nasilje in se zavzema za ničelno toleranco do vsakršnega nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih. Zdravstveno osebje ima enako kot drugi zaposleni pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja. Varnost zdravnikov in zobozdravnikov je hkrati tudi predpogoj za ustrezno in kakovostno obravnavo bolnikov. Nasilni dogodki puščajo negativne posledice pri vseh udeleženih, pri bolnikih in pri zdravstvenih delavcih. Naš skupni cilj kot družbe je zgraditi kulturo spoštovanja in nenasilnega reševanja vseh zadev v družbi,« so zapisali v izjavi za javnost.

Nasilje javnozdravstveni problem

Lani med 25. januarjem in 18. aprilom je bila med zdravniki in zobozdravniki izvedena anketa, v kateri so vprašani opozorili tudi na napetosti pri obravnavi bolnikov v zvezi s cepljenjem proti covidu-19. Približno četrtini anketiranih so bolniki grozili, petina je bila žrtev ali priča fizičnega nasilja, povezanega s cepljenjem. Javnega žaljenja zaradi izraženih stališč o priporočljivosti cepljenja je bila deležna tretjina vprašanih. Podobna anketa je bila izvedena tudi pred epidemijo, leta 2019. Izsledki te ankete so pokazali, da zgolj 9 odstotkov anketiranih zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov še ni bilo izpostavljenih nasilju na delovnem mestu.

STA

Najpogostejši povzročitelji nasilja so bili bolniki in svojci, veliko je bilo nasilja tudi sodelavcev. 17,22 odstotka anketiranih je že bilo žrtev fizičnega nasilja. Tudi dve raziskavi, ki ju je zdravniška zbornica izvedla pred letom 2019, sta pokazali, da je nasilje nad zdravstvenim osebjem tudi pri nas resen javnozdravstveni problem.»Bolnike kot enakovredne partnerje pri sprejemanju zdravstvenih odločitev spodbujamo k dejavni vlogi v preventivi in samooskrbi ter k sodelovanju v procesih zdravljenja in okrevanja. In varnost na delovnem mestu je ključna za varno, kakovostno in prijazno oskrbo naših bolnikov,« so zapisali v Zdravniški zbornici Slovenije. V zbornici ves čas opozarjajo na vedno večjo pojavnost nasilja v zdravstvenih zavodih, ki pogosto kljub prijavam ostane nekaznovano.

Velikokrat incidentov ne prijavijo zdravniški zbornici

S. R./M24.si

Samo lani je bilo pri zdravniški zbornici prijavljenih 36 primerov, letos doslej sedem. Ob tem Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja, ki je oblikovana pri Zdravniški zbornici Slovenije, poudarja, da tako nedavni kot januarski dogodek v celjski bolnišnici pri zdravniški zbornici nista bila prijavljena, kar pomeni, da je nasilja vresnici še več. Zato poziva vse, naj primere nasilja prijavijo tudi zbornici, ki lahko nudi psihosocialno pomoč posamezniku in tudi svetovanje, kako bi lahko delovno mesto napravili bolj varno. Skupina Ne dopuščajmo nasilja, ki jo poleg predstavnice družinskih zdravnikov Kopčavar Gučkove sestavljajo še predstavniki policije, pravne stroke, psihiatričnestroke, zobozdravstva, zdravstvene nege, za večje zdravstvene ustanove prireja tudi delavnice.

Delavnice je že izvedla v izolski bolnišnici in ljubljanskem kliničnemcentru, pripravljena jo je izvesti tudi v celjski bolnišnici, če bi se odločili zanjo. Na delavnici udeležence učijo načine pomirjanja bolnika, če njegovo razburjanje narašča, ter kako se skriti in zaščititi, če je bolnik nasilen. Glede na izkušnje specializantov družinske medicine, ki jih izobražuje, je varnostnik prisoten v približno polovici zdravstvenih ustanov v državi in na vseh urgencah. Nekateri zdravstveni domovi v Sloveniji imajo, tako poudarja Kopčavar Gučkova, dvojne izhode iz ambulant, da se lahko družinski zdravniki v primeru nasilja umaknejo na varno. V Veliki Britaniji ponjenih besedah nasilni bolniki v elektronski karton dobijo posebno označbo, ki zdravstveno osebje vnaprej opozori, da se lahko zgodi kaj nepričakovanega. Ob tem je izrazila skrb, da se kdo od mladih zaradi primerov nasilja ne bi odločil za poklic zdravnika.