V Kranjski Gori, ki velja za eno najbolj zaželenih lokacij nakupa nepremičnine, se bo jeseni na dražbi znašla večja stanovanjska hiša. Stoji na južnem obrobju znanega smučarskega središča, okoli nje pa so gozdovi. Njen lastnik je Boris Dolamič, v javnosti najbolj znan kot nekdanji prvi mož Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG). To je bilo nekoč eno največjih gradbenih podjetij v državi. Zgradilo je več stanovanjskih sosesk v osrednji Sloveniji in na Obali, poslovno stavbo Kristalna palača v ljubljanskem BTC, ki je še danes najvišja pri nas, in številne druge objekte. Dolamič je GPG kupil leta 2007 od privatizacijskega mogotca Igorja Laha, in to po tem, ko ga je ta »očistil« nepremičnin. Kmalu zatem je izbruhnila kriza, zaradi katere je GPG končal v stečaju in za seboj pustil za več kot sto milijonov evrov dolgov.
Za potop krivo izčrpavanje
Za potop GPG je krivo tudi izčrpavanje prek davčnih oaz in prelivanje denarja na račune prijateljskih podjetij. To se je pozneje potrdilo tudi na sodiščih, kjer je bil Dolamič že večkrat obsojen, plačati pa bo moral tudi visoke odškodnine. Zato zdaj prodajajo njegovo osebno premoženje. A so prepozni, saj ga je večino že prepisal na družinske člane. Očitno pa bo tudi izkupiček od prodaje hiše v Kranjski Gori končal v prijateljskih rokah.
Hrvaški partner po desetih letih terja dolg
Izvršbo zoper Dolamiča za poplačilo 420 tisoč evrov dolga je namreč konec minulega leta sprožil znani istrski podjetnik Albert Faggian. Ta je imel pred leti v lasti podjetja, kot so Puljanka, Istra in Brionka, ter medije Glas Istre, Novi list in Zadarski list. Večina od njih je pod njegovim vodenjem zašla v velike težave. Faggian je bil tudi poslovno povezan z Dolamičem. Pred več kot desetletjem sta skupaj obvladovala lastništvo Puljanke, na koncu pa mu je Dolamič svoj delež prodal. Kmalu zatem, ko se je podiral Dolamičev imperij v Sloveniji, pa mu je očitno Faggian »vrnil uslugo«.
Zemljiški dolg
Januarja 2012, nedolgo po stečaju GPG, se je na vseh Dolamičevih nepremičninah znašel 420 tisoč evrov visok zemljiški dolg, ki je bil takrat priljubljeno orodje zaščite nepremičnin pred upniki. Pri njegovi ustanovitvi se izstavi zemljiško pismo, za katero upnik ne more vedeti, v čigavih rokah je. Če ga je lastnik nepremičnine skril v trezor, upnik ne more vložiti tožbe za ničnost fiktivnega zemljiškega dolga. Pozneje je država zemljiški dolg zaradi številnih zlorab prepovedala. Dolamičev zemljiški dolg je uradno zapadel v plačilo konec junija 2020, kot kaže, pa je bilo zemljiško pismo ves ta čas v rokah Hrvata. Lani je namreč Faggian na jeseniško okrajno sodišče vložil predlog za izvršbo in vpis na Dolamičevo nepremičnino v Kranjski Gori. Višina dolga? 420.000 evrov. Gre torej za povsem enak znesek kot pri zemljiškem dolgu. Sodišče mu je tudi ugodilo.
Propadli GPG in upniki ne bodo videli denarja
Na okrajnem sodišču na Jesenicah so tako konec prejšnjega meseca razpisali prvo javno dražbo Dolamičeve nepremičnine v Kranjski Gori. Njeno vrednost je sodni cenilec letos spomladi ovrednotil na nekaj več kot 640 tisoč evrov. Dražba bo potekala prek spleta, in sicer 11. oktobra v dopoldanskih urah. Kljub temu, da se nahaja na izjemni lokaciji in stoji na več kot 1200 kvadratnih metrov velikem zemljišču, za njen nakup po vsej verjetnosti ne bo pretiranega zanimanja. Na prodaj se bo namreč znašel zgolj polovični delež hiše, ki je v lasti Dolamiča. Druga polovica je v rokah Marije Dolamič, ki ima po zakonu predkupno pravico oziroma prednost izenačitve ponudbe najuspešnejšega dražitelja. Vse to potencialne kupce odvrača od nakupa. Četudi bi bila ta ali katera od naslednjih dražb uspešna, pa bodo z zbranim denarjem prednostno poplačali dolgove do Dolamičevega bivšega poslovnega partnerja na Hrvaškem. To pomeni, da bodo drugi upniki ostali praznih rok. Med njimi od Dolamiča daleč največ terja GPG – v stečaju – oziroma njegova stečajna upraviteljica Melita Butara. Ta je že leta 2017 v kazenskem postopku uspela s premoženjskopravnim zahtevkom v višini nekaj manj kot 90.000 evrov, leto dni pozneje pa je sodišče Dolamiču naložilo plačilo dodatnih 350.000 evrov. Konec lanskega leta je Melita Butara vložila še odškodninsko tožbo, s katero od Dolamiča terja več kot dva milijona evrov.
S pomočjo sorodnikov se je znebil podjetja in hiše v Ljubljani
Toda izplen vseh teh tožb in izterjav je vprašljiv. Dolamič, ki ga je revija Manager leta 2010 uvrščala med 100 najbogatejših Slovencev, po njihovih ocenah je imel pod palcem več kot 13 milijonov evrov, danes uradno nima nobenega drugega premoženja. Tako je Dolamič leta 2017 na sodišču, kjer je priznal krivdo za oškodovanje upnikov GPG, navzoče prepričeval, da ni lastnik ne podjetja ne osebnega avtomobila. Po lastnih besedah nikoli ni imel nobenega računa v tujini, čeprav je lastništvo GPG in hčerinskih podjetij ves čas obvladoval prek podjetij, ki so bila registrirana na Cipru. Za to, da mu upniki ne morejo več ničesar vzeti, je najbolj zaslužen prav on. Leta 2011, nekaj mesecev pred vpisom zemljiškega dolga, je hišo v ljubljanskih Vižmarjah prepisal na Sebastjana in Andraža Dolamiča. To je naredil z darilno pogodbo, torej za nepremičnino ni dobil niti evra. Na tem naslovu ima sicer Marija Dolamič prijavljen status sobodajalke.
Leta 2015 se je znebil tudi svetovalnega podjetja Arduus, na katero je pred stečajem GPG prelival obsežna denarna sredstva. Prek tega je več let opravljal tudi delo stečajnega upravitelja, dokler mu ministrstvo za pravosodje zaradi kazenskih postopkov ni odvzelo licence. Čeprav je imel Arduus takrat za skoraj milijon evrov premoženja in 300.000 evrov kapitala, ga je za manj kot 5000 evrov prodal Simonu Hanovu, poslovnemu partnerju Sebastjana Dolamiča. Tudi po prodaji pa je Boris Dolamič ostal edini zaposleni v podjetju.
