Več kot 80 ukrepov je strateški svet za zdravstvo predal premierju Robertu Golobu, hkratnemu ministru za zdravje, našteva član strateškega sveta Egon Stopar, uspešen direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina. Opozarja, da nekatere ukrepe že vpeljujejo in izvajajo. Zato za večino ni nujna sprememba zakonodaje, nekaj jih bodo uvedli tudi s spremembo pravil obveznega zavarovanja. Strateški svet jih je oblikoval s pomočjo zdravniške zbornice, zbornice zdravstvene nege, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje in v koordinaciji z zdravstvenim ministrstvom. Bodo pa jeseni nujne zakonodajne spremembe za področja zobozdravstva, pediatrije in patronažne dejavnosti. »Gre za nabor vsega, kar smo lahko zbrali iz izkušenj in spoznanj, da je najboljše in najprimernejše, in skušali odpraviti, kar se je potrdilo za slabo in neprimerno,« poudarja Stopar.
Zdravnik ne sme biti administrator
Med pomembnimi ukrepi je zmanjšanje administrativnih opravil, ki kratijo zdravnikom čas za obravnavo bolnikov. Ta ukrep že vsebuje zadnja sprememba pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so v javni razpravi in naj bi začela veljati jeseni. Poleg tega naj bi odpadla priprava nekaterih poročil. V pripravi so že tudi nove spremembe pravil, ki naj bi razbremenjevale zdravnike. »Vse poteka v sodelovanju z ZZZS, ki je deloma nabor podatkov že prilagodil in razbremenil zdravnike, a proces še ni končan,« pristavlja Stopar.
Linija za informacije in prenos kompetenc
Odpadlo naj bi pojasnjevanje zdravnika bolniku, katere pravice pripadajo komu, kdaj, kako. S tem zdravniki izgubljajo veliko časa. Te informacije naj bi bile na voljo na posebni telefonski številki za vso državo, odgovore bodo posredovali z ZZZS. Stopar pravi, da pacienti in njihovi svojci od zdravnikov najpogosteje zahtevajo informacije o pravicah do prevozov z reševalnim vozilom in se, če jim ga ne morejo odobriti, po krivici jezijo na zdravnike. Pogosta so še vprašanja o medicinskih pripomočkih in o pravicah otrok. Se pa nabor pravic sproti spreminja, pojavljajo se nove, nekatere stare ne veljajo več. Med ukrepe se vrača pravica iz časa epidemije, ki je bila nato spet ukinjena: koriščenje bolniškega staleža do treh dni brez potrdila zdravnika, kar delavec ureja z delodajalcem.
Predviden je prenos nekaterih kompetenc na medicinske sestre. Stopar pravi: »Tvorno sodelujeta zbornica zdravstvene nege in zdravniška zbornica, ta vprašanja že dolgo usklajujemo in še niso dokončno sprejeta.«
Variabilni del plače
Strateški svet predlaga, naj med usposabljanjem specializanti glavnino specializacije opravijo v matičnih ustanovah in naj bodo ti postopki krajši. Ob tem se zavzema za primernejše plače ne le zdravnikov, mladih zdravnikov in medicinskih sester, ki bežijo iz poklica, temveč za primerne plače vseh v zdravstvu zaposlenih.
Stopar upa, da bo kmalu nared usklajeni plačni steber za zdravstvo. »Plače morajo imeti variabilni del za nagrajevanje tistih, ki delajo več ali obravnavajo zahtevnejše paciente in več naredijo. Razlike so in jih je treba prepoznati ter ovrednotiti, več dela primerno nagrajevati, in to za vse zdravstvene delavce.«
Strateški svet je skupnosti občin že predlagal, naj mladim zdravnikom omogočijo stanovanja, saj se je to v preteklosti že obrestovalo. Med ukrepi je predvidena okrepitev zdravstvenih timov in ambulant. Tako naj bi imel v prihodnje vsak zdravniški tim dodatno medicinsko sestro in referenčno sestro.
Predvidene so tudi spremembe v ambulantah za neopredeljene: vsak zdravstveni dom naj bi imel eno takšno ambulanto, v njej pa bodo lahko delali vsi zdravniki in medicinske sestre, ki to zmorejo.
Slovenija ostaja zanimiva za tujce
Zaradi pomanjkanja zdravnikov v osnovnem zdravstvu in izpadov pri delu, ker prevladujejo ženske, ki so hkrati matere, strateški svet izpostavlja potrebo po uvozu zdravnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Stopar poudarja, da je za kadre s tega območja Slovenija še vedno privlačna za delo in bivanje, obenem so strokovnjaki od tod najprimernejši, ker jezikovne razlike niso tako izjemno velike, tudi kulturno smo si blizu.
Bo pa treba te postopke pohitriti, čeprav spremembe že potekajo. »Predlagamo, da ob pridobitvi delovnega dovoljenja omilimo zahtevo po izpitu iz slovenščine in da ta tečaj kandidatu financira država. Predlagamo, da za tiste, ki bi v Sloveniji delali predvsem za svoje rojake iz držav nekdanje Jugoslavije, takoj na začetku ne bi bilo obvezno znanje slovenščine, saj se je bodo kmalu postopoma naučili,« pojasnjuje Egon Stopar.
---
»Ljudje slepo verjamejo spletu«
Egon Stopar pravi, da je strateški svet zdravstvenemu ministrstvu priporočil izvedbo kampanje za odgovorno uporabo zdravstva. Ljudi je treba ozaveščati, naj zaupajo strokovni presoji zdravnikov. Zdaj se namreč vse pogosteje dogaja, da so zato, ker jih je strah, bolniki vse bolj nestrpni, celo agresivni in bolj kot zdravniku zaupajo spletu, kjer mrgoli vsebin o boleznih. Večino teh vsebin pa niso spisali usposobljeni zdravniki. Ljudje hočejo pregled takoj in se zato raje odpravijo na urgenco, čeprav bi se morali naročiti k svojemu zdravniku. »Dogaja se, da se sredi noči na urgenci istočasno znajdeta pacient zaradi kapi in nekdo, ki se je le malce urezal v prst. Oba dokaj hitro prideta na vrsto, kar potrjuje, da naše zdravstvo še vedno dobro deluje.« Stopar omenja še, da vse več bolnikov prihaja k zdravniku z že izdelanim mnenjem o svoji bolezni in naštevajo, kam naj bi jih zdravnik poslal na nadaljnje preiskave. »Zato je nujno ozaveščanje ljudi o tem, naj zaupajo stroki, naj ne nasedajo spletu in nepreverjenim informacijam. Pa tudi, kako naj se obnašajo v ambulanti.
