Svet EU je ta teden potrdil uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, po kateri bodo morale biti električne polnilnice za osebne avtomobile z izhodno močjo najmanj 400 kilovatov (kW) ob jedrnem cestnem omrežju EU (TEN-T) do leta 2026 nameščene vsaj na vsakih 60 kilometrov. Ob tem se bo morala izhodna moč omrežja polnilnic do leta 2028 povečati na 600 kW.
Polnilne postaje za tovornjake in avtobuse bodo morale biti nameščene na vsakih 120 kilometrov. Do leta 2028 bodo morale biti te postaje na voljo na polovici glavnih cestnih povezav v EU, in sicer z izhodno močjo od 1400 do 2800 kW.
Del omrežja TEN-T je tudi velika večina slovenskih avtocest. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, gre pri omenjenih polnilnih postajah za zelo velike priključne moči, ki pa trenutno niso možne na nobeni od lokacij obstoječih bencinskih servisov. "Prvenstveno bo treba okrepiti omrežje na določenih lokacijah bencinskih servisov ali vzpostaviti nove lokacije za polnjenje električnih vozil. Predvidevamo okrepitve distribucijskega omrežja na obstoječih lokacijah počivališč do največ treh megavatov," so navedli.
Polnilni parki
Slovenija se je glede na hitro rastočo električno mobilnost in dejstvo, da je tranzitna država, po njihovih navedbah odločila za vzpostavitev velikih polnilnih parkov skupnih izhodnih moči treh megavatov in več v bližini prenosnega električnega omrežja.
"Za vzpostavitev polnilne infrastrukture ob omrežju TEN-T za hitro polnjenje bomo najprej pripravili državni načrt ustreznih lokacij, v katerega bodo vključeni tako upravljavci cest kot oba operaterja distribucijskega in prenosnega omrežja oziroma izvajalec nove gospodarske javne službe," so zapisali.
Ta teden sprejeta uredba določa tudi postopno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ladijskem prometu. Da bi občutno zmanjšali onesnaženost zraka v pristaniščih, bodo morale kontejnerske in potniške ladje do leta 2030 vso električno energijo pridobiti z obale, in sicer v času priveza na pomolu v večjih evropskih pristaniščih.
Priti mora do manjše porabe
Kot so pojasnili na ministrstvu, sta v Luki Koper predvidena nova 110-kilovoltna (kV) razdelilna transformacijska postaja in dodatni 110 kV kabelski razvod po pristanišču ter manjkajoči povezovalni kablovod 110 kV do pristanišča. Pripravlja se tudi nadgradnja 110 kV daljnovoda Divača-Koper v 2-krat 110 kV daljnovod.
Svet EU je ta teden potrdil tudi spremembe direktive o energetski učinkovitosti, po kateri bodo morale članice do leta 2030 zagotoviti skupno zmanjšanje končne porabe energije v EU za 11,7 odstotka glede na pričakovano porabo v letu 2020.
Kot so navedli na ministrstvu, bodo cilje upoštevali pri pripravi posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. "Poudarek bo na povečanju energetske učinkovitosti stavb, spodbujanju prehoda na uporabo električnih vozil, naslavljanju energetske revščine, aktivni podpori za razogljičenje in povečanje učinkovitosti industrije ter izvedbi programov ozaveščanja in usposabljanja o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe tehnologij za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije," so dodali.
