Poletje je čas, ko se radi osvežimo v morju, reki, jezeru ali bazenu. Pri tem seveda velja biti previden, tudi če smo dobri plavalci. Morska voda je denimo do plavalcev bolj prijazna kot sladka voda v rekah, jezerih, bazenih ... A dejstvo je, da število utopitev pri nas v zadnjih letih upada; večinoma gre za nesreče ali nespametno obnašanje.
V Sloveniji imamo že desetletja dobro razvit program Naučimo se plavati, v katerem otroke učimo plavanja, zato lahko skoraj zagotovo trdimo, da le majhen delež prebivalstva ne zna plavati. V osnovnih šolah gredo otroci skozi kar nekaj teh programov, celo v učnem načrtu za osnovne šole piše, da naj bi vsak učenec ob koncu osnovne šole znal plavati. »V sklopu dejavnosti, obveznih za vse učence, je tudi 20-urni plavalni tečaj v 2. ali 3. razredu. Del sredstev za izvedbo plavalnega tečaja dobi šola od ministrstva za vzgojo in izobraževanje v okviru sredstev za materialne stroške izvedbe programa osnovne šole,« so povedali na Mestni občini Ljubljana (MOL).
Tudi za najmlajše širok program učenja
In že najmlajši so deležni določenih plavalnih tečajev, od deseturnega plavalnega tečaja za vrtce ali prve razrede osnovnih šol. V MOL izvajajo tudi edinstveni večstopenjski program učenja plavanja od leta 1990. Ta program sestavljajo deseturno prilagajanje na vodo v prvem razredu, učenje plavanja v tretjem razredu v dolžini 20 ur, preverjanje znanja plavanja v 6. razredu ter plavalni tečaj za neplavalce v 7. razredu v obsegu 15 ur.
»Uspešnost programa je v povprečju 98-odstotna. Vse štiri stopnje so za učence vseh ljubljanskih osnovnih šol brezplačne, kar je pri nas prej izjema kot pravilo. Vrednost programa, od organizacije, strokovnega kadra, objekta, avtobusnih prevozov, je 340.000 evrov, od tega MOL zagotovi 275.000 evrov, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje 45.000 evrov in Zavod za šport RS Planica 20.000 evrov,« dodajajo na MOL.
Ne pozabijo niti na odrasle oziroma upokojence
Šola mora namreč učencu ponuditi program šole v naravi, v času obveznega izobraževanja je dolžna organizirati vsaj dve. Šola tudi v svojem letnem delovnem načrtu opredeli, kakšna bo vsebina šole v naravi, kako jo bo izvajala in kako bo financirana. Izbere tudi okolje oziroma prostor, na MOL pa pravijo, da ne sofinancirajo šole v naravi, saj je to del programa osnovne šole, ki ga sofinancira pristojno ministrstvo.
Zato pa omogočajo (v okviru projekta Ljubljana je šport) program Gremo na plavanje, 10-urne začetne plavalne tečaje za odrasle in 10-urne začetne plavalne tečaje za upokojence. Na ta način zajamejo vse starostne skupine, da bi dosegli tudi cilj, da v naši državi ne bi bilo več neplavalcev.
Nevarno pa je lahko povsod
A če posameznik zna plavati, to še ne pomeni, da ni v nevarnosti. Nasprotno, vodo je treba spoštovati in se vanjo odpraviti dobro pripravljen. Na policiji so sicer navedli, da se število utopitev pri nas nekoliko zmanjšuje; od leta 2019 so zabeležili 81 utopitev, leta 2022 na primer 17, največ pa jih je bilo v rekah, čeprav utegne biti nevarno tudi kopanje v morju ali jezerih. Velja omeniti, da se je od leta 2019 le šest utopitev zgodilo zaradi neznanja plavanja.
Za varnost morajo seveda v prvi vrsti poskrbeti plavalci sami, na ravni države pa so pristojnosti razdeljene med več ministrstev. Usposobljeni reševalci iz vode skrbijo za varnost na kopališčih in pri organiziranih dejavnostih na, v in ob vodi, kjer obstaja možnost utopitve. Zaščito in reševanje ob poplavah ter drugih nesrečah na celinskih vodah pa izvajajo pripadniki gasilskih, potapljaških, tehnično-reševalnih in drugih enot Civilne zaščite.
Na javnem zavodu Šport Ljubljana pravijo, da na kopališčih v njihovem upravljanju hujših nesreč in utopitev ne beležijo. »Najpogostejše nezgode na naših kopališčih so zdrsi in padci na ploščadi in piki žuželk. Do nesreč pa večinoma pride zaradi neupoštevanja pravil, neodgovornega vedenja ali drugih dejavnikov. Imamo urejeno varovanje, na Kopališču Kodeljevo so prisotni trije reševalci iz vode in reditelj na toboganu, na Kopališču Kolezija in Kopališču Tivoli sta v času rekreacije prisotna dva reševalca iz vode.«
Slovenija je lahko za zgled tudi na evropski ravni
V svetu se na leto utopi okoli 236.000 ljudi, v EU pa vsako leto zaradi utopitev izgubi življenje več kot 5000 ljudi, kar 90 odstotkov žrtev vzamejo reke. »Utopitev je tudi drugi najpogostejši vzrok smrti med otroki med 5. in 14. letom starosti. Med najpogostejšimi vzroki za tovrstne nezgode so sicer predvsem neznanje ali pomanjkanje veščin plavanja, a tudi slabo zavarovan dostop do voda in neustrezno varovanje ter zdravstvene težave in prekomerno uživanje alkohola,« je zapisal poslanec Matjaž Nemec, »Slovenija je pri tem drugim državam v Evropski uniji lahko vzgled. Od držav v EU jih zgolj polovica izvaja tovrstne tečaje v šolah. Podatki pa kažejo, da do utopitev prihaja pogosteje ravno v teh.«
