Videti je, da ljudje vse pogosteje, v službo, na pot ali pa sprehod po mestu, s seboj nosijo steklenice ali plastenke z vodo, kar je seveda pohvalno, a se še vedno premalo uporabnikov zaveda, da tudi ta poletni »pripomoček« zahteva posebno higieno. Plastik je namreč več vrst, strokovnjaki pa tako ali tako najbolj priporočajo steklenice. A kaj, ko so te težje in manj praktične.
Če si različne plastenke podrobneje ogledamo, lahko hitro ugotovimo, da plastika pač ni enaka plastiki. Te je kar nekaj vrst, a vsa pijača, ki jo lahko kupimo v trgovinah, je shranjena v plastenki iz plastike PET, pravijo v podjetju Recikel, ki se ukvarja s predelavo in recikliranjem plastenk. »PET-plastenke se nekako ločijo le v barvah, tako imenovan bidoni pa so narejeni že iz drugih vrst plastike, na primer HD ali PP. Lahko pa povemo, da se industrija trudi, da bi bilo v novih plastenkah PET za vsaj četrtino reciklirane plastike, kar pomeni veliko manjši vpliv na okolje,« pravijo pri Reciklu.
Na NIJZ izpostavljajo, da je voda v plastenki v stiku s plastiko, ta pa lahko, tako kot drugi materiali, namenjeni za stik z živili, v živila sprošča različne snovi. Iz plastičnih materialov se lahko sproščajo večinoma organske spojine, iz stekla in keramike pa težke kovine. »Sproščanje je odvisno od vrste materiala, od vrste živila, temperature in časa stika, od razmerja med prostornino živila in površino materiala. Količina snovi, ki se sme sproščati v živila, je zakonsko omejena,« so zapisali pri NIJZ.
A pretirana skrb zaradi plastenk je odveč. Sodeč po raziskavah, se iz plastenk za vodo sprošča zelo malo snovi, precej manj od zakonsko določenih dovoljenih zgornjih mej. Sproščanja snovi iz plastenk v vodo je običajno celo pod mejo določljivosti preskusnih metod.
Oznake na dnu plastenke povedo veliko
Če bi malce natančneje pregledali dno plastenke, bi tam opazili tudi določene oznake, njihov pomen prav tako pojasnjujejo pri NIJZ.
Plastenke za večkratno uporabo so večinoma narejene iz tritana, ki nosi oznako 7, lahko pa tudi iz polietilena z oznako 2 in 4. Veliki bidoni za vodo so narejeni iz polikarbonata z oznako 7. »Oznaka 1 v trikotniku na dnu plastenke pomeni, da je izdelek narejen iz plastike, ki jo poznamo kot PET, oznaki 2 in 4 sta za polietilen, visokogostotni HDPE in nizkogostotni LDPE. Oznaka 3 pomeni polivinilklorid (PVC), oznaka 5 je za polipropilen (PP), oznaka 6 za polistiren (PS). Oznake na izdelku niso obvezne,« še pojasnjujejo pri NIJZ.
Brez strahu, a s pravim namenom
O vplivu ponovne uporabe plastenk, napolnjenih z vodo, na migracijo snovi iz plastenk ni dovolj podatkov. Take plastenke proizvajalci preskušajo za enkratno uporabo in za dolgotrajni stik pri sobni temperaturi. V Sloveniji jih potrošniki zaradi praktičnosti in cene uporabijo večkrat. Pri plastenkah, ki jih uporabljajo največji proizvajalci embaliranih vod v Sloveniji, pri preskusih niso ugotovili nobenega vpliva večkratne uporabe pri sobni temperaturi.
Prav tako velja paziti, da v plastenko za vodo ne shranjujemo kakšnega drugega živila. Na NIJZ poudarjajo, da je še kako pomembno, kakšna tekočina je v plastenki, na primer voda ali sok. Samo živilo namreč še kako vpliva na migracijo snovi.
Verjetno pa ni treba poudarjati, da je steklo za ustekleničeno vodo prav tako zelo dober, če ne celo boljši material. V podjetju Flaška, ki se ukvarja ravno s steklenimi steklenicami za vodo, menijo, da imamo Slovenci še vedno malce podcenjujoč odnos do vode, na katero pa bi lahko bili zelo ponosni, saj v svetu ni povsem samoumevno, da lahko mirno piješ vodo iz pipe.
Vodo premalo cenimo
»Z vidika kolektivne zavesti običajno Slovenci vodo premalo cenimo. Ko kdo pride na obisk, mu ponudimo kavo, čaj, pivo, vino … vse pijače pridejo na vrsto prej kot voda. Če postrežemo samo vodo, se počutimo kot slabi gostitelji,« pravi Maks Vrečko iz podjetja Flaška.
V Sloveniji namreč popijemo 61 litrov embalirane vode na osebo na leto in ta številka narašča, predvsem zaradi modernih vod z dodanimi okusi, so še povedali pri Flaški.
Steklo je s tega vidika boljši material, njegova pomanjkljivost sta večja teža in možnost razbitja. Zaradi tega proizvajalci steklenic za večkratno uporabo te zaščitijo s posebno »nogavičko«.
Prav tako bi lahko na koncu ugotovili, da plastenk za enkratno uporabo pač ne gre uporabljati večkrat. Sicer si s tem ne boste pretirano škodili, a jih je priporočljivo zavreči vsaj v čim krajšem času, na naravi neškodljiv način, in da bodo strokovnjaki lahko plastenko reciklirali ali ponovno uporabili njen material.
Kdor je veliko na poti in redno pije vodo, lahko torej dlje uporablja steklenico ali plastenko, narejeno iz ustrezne plastike. Tako eno kot drugo pa je treba redno čistiti, saj se lahko v neočiščenih steklenicah za večkratno uporabo nabere veliko umazanije in še česa, česar si ne želite v svojem telesu.
