Namen obiska delegacije Ese je pregled dosedanjega dela Slovenije in stanja industrije na področju vesoljskih tehnologij ter določitve nadaljnjih potrebnih korakov do polnopravnega članstva.
Slovenski vesoljski sektor od pridružitve Esi leta 2016 beleži hitro rast, je v izjavi za medije po sestanku ocenil minister Han. "Med največje uspehe Slovenije lahko štejemo, da ima Slovenija v vesolju tri satelite, izstrelitev četrtega pa je predvidena v naslednjem letu," je pojasnil minister in spomnil, da imamo v Planici tudi t. i. človeško centrifugo, kjer izvajajo posebne raziskave, ki bodo pomembne za ohranjanje zdravja astronavtov med prihodnjimi misijami.
Slovenija obenem krepi bilateralno sodelovanje na področju vesolja z državami, kot so Italija, Francija, Nemčija in ZDA. Pridruženo članstvo v Esi in aktivnosti slovenske vesoljske pisarne na gospodarskem ministrstvu po besedah ministra že kažejo rezultate. Na razpisih agencije so slovenska podjetja namreč podpisala več kot 70 pogodb. Sredstva, ki so jih podjetja pridobila v okviru programov Ese, tako presegajo vplačana sredstva Slovenije.
"Vesoljski sektor je vsekakor sektor prihodnosti, čeprav se sliši to še tako nemogoče. Vesoljski sektor namreč niso samo astronavti in rakete, ampak so te tehnologije vpete v znanost, gospodarstvo, medicino, telekomunikacije, okolje in še bi lahko našteval," je poudaril Han. Decembra 2024 se bo odločalo o polnopravnem članstvu Slovenije v Esi, za kar bo potrebno soglasje vseh članic agencije. Polnopravno članstvo v Esi bi slovenskim podjetjem in institucijam omogočilo dodatne možnosti sodelovanja z agencijo zlasti v okviru obveznega znanstvenega programa. Polnopravno članstvo bi prineslo tudi večje obveznosti. Pod trenutnimi pogoji bi Slovenija v naslednjih treh letih za Eso namenila 20 milijonov evrov, v primeru, da postane polnopravna članica, pa bi se ta sredstva predvidoma podvojila. A kot je dejal Han, se na ta znesek ne sme gledati kot na strošek, temveč kot naložbo v prihodnost.
Delegacija Ese je na srečanju z ministrom pohvalila opravljeno delo Slovenije. "Čeprav je Slovenija geografsko majhna, so njeni uspehi na področju vesoljskih tehnologij in vesolja veliki," je ocenila direktorica pri Esi, pristojna za komercializacijo, industrijo in konkurenčnost, Geraldin Naja.
Slovenija je po njenem mnenju z relativno majhnimi naložbami z delom podjetja Synergise razvila ključne kompetence na področju storitev nižje v verigi. Prav tako ima vodilna podjetja na trgu na področju testne opreme, kot je Dewesoft, in povečuje svoje kompetence na področju satelitske strojne opreme prek podjetij, kot je Skylabs.
"V prihodnje bodo potrebne dolgoročne naložbe v vesolje in jasna vesoljska strategija, ki jo Slovenija trenutno pripravlja," je poudarila. Člani delegacije Ese so na srečanju pohvalili osnutek nove vesoljske strategije. Strategija bo med drugim vključevala usmeritve in podporo nadaljnji krepitvi vesoljskega sektorja v Sloveniji za obdobje do 2030. Poseben poudarek strategije bo tudi na mladih, je v izjavi za medije pojasnila vodja slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer.
Strategija bo po načrtih ministrstva sprejeta predvidoma do konca letošnjega leta.
