Po prenosu prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje Vzajemna 2.0, neprofitno in na temelju solidarnosti, ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in ostalih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu, so sporočili iz Vzajemne.
Predstavniki Vzajemne so se v torek udeležili sestanka na ministrstvu za finance glede 21. člena sprejete novele zakona, ki v naslednjem letu predvideva preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. V Vzajemni so prepričani, da bi to pomenilo neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, da bi razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne.
"Po naših ocenah bo do konca leta z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostalo približno 20 milijonov evrov premoženja, ki ga želimo razdeliti med svoje zavarovance z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," so besede predsednika uprave Vzajemne Aleša Mikelna povzeli v sporočilu za javnost. Ob tem je zatrdil, da bodo naredili vse, da bodo zaščitili interese njihovih zavarovancev in članov.
Poslovna škoda
Ob tem je poudaril, da Vzajemna zaradi vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije vsak mesec izgubi osem milijonov evrov, na kar je že opozorila vlado ter podala tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe na ustavno sodišče. "Na kontinuirano povzročanje poslovne škode zaradi vladne uredbe smo že večkrat opozorili ministrstvo za finance in vlado ter DZ. Obenem smo vlado prijavili Evropski komisiji zaradi kršitev evropskega pravnega reda in o tem obvestili mednarodno združenje vzajemnih zdravstvenih zavarovalnic AIM, katerega članica je Vzajemna," je dodal.
Predstavniki ministrstva so, kot navaja Vzajemna, na sestanku razkrili, da nameravajo v okviru načrtovanega zakona o preoblikovanju Vzajemne ZZZS nameniti ustanovni kapital Vzajemne, ki naj bi bil zavodov. Tako rešitev v Vzajemni zavračajo, saj je bila ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj.
To konkretno pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je ZZZS tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne. Do kapitala Vzajemne zato ZZZS ni upravičen, menijo. Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne, pojasnjujejo v Vzajemni.
