Industrija kozmetičnih izdelkov je med hitro rastočimi panogami, zato je na tem področju ogromno izbire, vse več je zelo kakovostnih izdelkov. Pa vendar, ni vseeno, kaj prihaja na prodajne police in kako ti izdelki vplivajo na zdravje ter varnost potrošnikov. Zato so izdelki, ki prihajajo na prodajne police, vedno pod budnim očesom inšpekcij. Pri NIJZ pravijo, da med snovi, ki so lahko prisotne v kozmetičnih izdelkih le v omejenih odmerkih in bi lahko drugače škodljivo vplivale na zdravje, spadajo vsi konzervansi in UV-filtri, nekatera barvila, nekatere sestavine izdelkov za kodranje in ravnanje las, zobnih krem, ustnih vodic, ličil in podobno. »Pod natančno določenimi pogoji je dovoljeno uporabljati le nekatera barvila v barvah za lase in izdelkih za barvanje trepalnic. Omejena uporaba teh snovi je pod določenimi pogoji varna,« pravijo na NIJZ.
Nadzor je reden, a se kdaj še kaj izmuzne
Mnoge snovi pa sploh niso dovoljene, ker lahko že v majhnih odmerkih škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Sem spadajo težke kovine, zdravila, nekatere sintetične dišave, topila, barvila. V kozmetičnih izdelkih pa najdemo pestro mešanico različnih vrst in količin kemikalij, zato je priporočljiva njihova zmerna uporaba, svetujejo strokovnjaki.
Zdravstveni inšpektorat (ZIRS) opravlja redne, izredne in kontrolne preglede pri proizvajalcih kozmetičnih izdelkov in skupin izdelkov, uvoznikih in distributerjih ter v maloprodaji. Skladnost izdelkov preverjajo tudi z laboratorijskimi analizami. Posebej kritični so seveda izdelki za otroke, ki so najbolj občutljivi na take vplive, za kozmetiko in izdelke za nego otrok v okviru EU ni predviden poseben nadzor pred dajanjem izdelkov na trg.
»Za skladnost in varnost izdelkov je v celoti odgovoren tisti, ki je dal izdelke na trg. To je torej lastnik izdelka, lahko tudi trgovec v primeru izdelka trgovske znamke, sicer pa distributer, vsekakor pa proizvajalec oziroma prvi dajalec na trg EU,« so dodali pri Mercatorju.
Previdno pri spletnih nakupih
Zdravstveni inšpektorat svetuje tudi veliko previdnosti pri nakupu na spletu. Posebej so tukaj na udaru prehranska dopolnila, kozmetični izdelki, igrače in izdelki za otroke ter izdelki, namenjeni za stik z živili. »Spletna stran v slovenskem jeziku še ne pomeni, da so izdelki po sestavi skladni s slovensko oziroma evropsko zakonodajo. Niti ne pomeni, da so izpolnjene zahteve glede označevanja in predstavljanja, zlasti v povezavi z navajanjem zdravilnih učinkov posameznih skupin izdelkov,« so opozorili.
Nakup izdelkov na spletu od neznanega prodajalca lahko predstavlja tveganje. Ponudbo izdelkov na spletnih straneh, kjer ponudniki niso razkriti, običajno spremlja agresivno oglaševanje, ki potrošnika zavaja, da opravi nepotreben ali celo škodljiv nakup.
Kupec mora preveriti sam
Očitno je še vedno najbolje, da kupec sam preveri, kaj je z izdelkom, ki ga želi kupiti. Namesto njega očitno tega ne bo preverjal nihče, vsaj tako so prepričani v Mercatorju. »Vsekakor mora potrošnik, tako kot pri drugih izdelkih, tudi sam aktivno preverjati deklaracije in se seznaniti s sestavinami izdelkov. Z uredbami neskladni artikli pa lahko na police izjemoma pridejo zaradi različnih dejavnikov, kot so napake pri recepturi, izdelkih, sestavljenih iz ene ali več sestavin, ki zaradi zakonodajnih zahtev ne smejo biti več v prodaji (primer Lilial leta 2022), potvorbe, nenadzorovana 'domača' proizvodnja in prodaja, nenadzorovane spletne strani in podobno,« so dodali pri tem trgovcu.
Odpoklic izdelek s trga je po njihovo znak, da nadzor vseeno deluje. Več ko je testiranj, več ko je preverjanja in nadzora, več snovi in izdelkov, ki ne ustrezajo kriterijem, se lahko izloči iz proizvodnje in uporabe.
Informacij je vse več, aplikacij tudi
Pri podjetju Afrodita, kjer poudarjajo, da redno spremljajo zakonodajo in da že pri zasnovi izdelkov pazijo na nevarne snovi, pravijo, da so informacije o izdelkih dostopne praktično vsakomur na spletu, forumih ali družbenih omrežjih. »Menimo, da je ozaveščenost potrošnikov dobrodošla, včasih pa lahko pride do širjenja nepreverjenih informacij in zmotnih prepričanj. Zavedati se je treba, da je kozmetična zakonodaja izjemno stroga in da smo kot največji slovenski proizvajalec kozmetike še kako pozorni, da sledimo najnovejšim smernicam in zakonom,« pravijo.
ZIRS se prav tako trudi pomagati pri ozaveščanju potrošnikov predvsem glede spletnih nakupov pri nepreverjenih prodajalcih. Zato seveda kupci vse pogosteje pomoč iščejo tudi prek aplikacij.
V podjetju Afrodita pravijo, da določene aplikacije delujejo bolje, določene slabše, vseeno pa je pri končni določitvi mnenja aplikacije treba upoštevati tudi človeški dejavnik: »Niso vse sestavine, ki jih aplikacije označijo kot 'strupene', nevarne. Treba je vedeti, da je kozmetična zakonodaja izjemno stroga, ažurna in vse 'škodljive' snovi hitro prepove. Dobro je rezultat aplikacije preveriti še pri kakšen drugem viru informacij.«
