Po podatkih Turističnega združenja Portorož je bilo število prenočitev v piranski občini junija letos za 14 odstotkov manjše v primerjavi z lani, kar pripisujejo predvsem upadu števila slovenskih gostov, ki so lani še koristili turistične bone. Kljub temu pa poudarjajo, da so napovedi hotelirjev za julij in avgust obetavne. »Število hotelskih prenočitev bo po dosedanjih napovedih primerljivo z lanskim, pri čemer velja poudariti, da hotelirji dosegajo višje cene za prodano hotelsko sobo,« pove Aleksander Valentin, vršilec dolžnosti direktorja Turističnega združenja Portorož in pristavi, da je bilo kljub manjšemu številu prenočitev junija letos več slovenskih gostov v primerjavi z junijem 2019, ki velja za izjemno uspešno leto.
Kljub upadu gostov so optimistični
V prvem polletju so v nastanitvenih kapacitetah v občini Piran zabeležili približno 680 tisoč prenočitev, kar je skoraj toliko kot lani, so še izpostavili v turističnem združenju. »Po besedah hotelirjev bosta julij in avgust dobro zasedena, s številom prenočitev, ki bodo po vsej verjetnosti presegle lanske. V Savi Hotels & Resorts julija in avgusta pričakujejo občutno več gostov iz tujine ter boljšo zasedenost v primerjavi z enakim obdobjem lani. Višjo zasedenost julija in avgusta v primerjavi z lani napovedujejo med drugim v hotelu Kempinski Palace Portorož,« so dejali.
Najmanj prenočitev pri zasebnih nastanitvah
Tudi v koprski občini ocenjujejo, da se je letošnja sezona dobro začela, čeprav je število prenočitev letos za okvirno 15 odstotkov nižje v primerjavi z enakim obdobjem lani. »Po napovedih naših večjih nastanitvenih obratov se še vse do konca avgusta obeta dober obisk, saj so nekatere nastanitve že v celoti rezervirane, večina pa beleži tudi prek 90 odstotkov rezerviranih kapacitet,« pojasnjujejo v Zavodu za mladino, kulturo in turizem Koper.
Optimistični so tudi v Izoli, pravi direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič. »Po napovedih hotelirjev se obeta solidna sezona. Govorili smo tudi s sobodajalci, zasebnimi ponudniki, ki sicer zaznavajo nekoliko manjši obisk kot lani, vendar so kljub temu zadovoljni s številom nočitev, tako da za zdaj ni razloga za zaskrbljenost,« poudari. Statistični podatki turističnega obiska v Izoli kažejo na stabilno poslovanje izolskih hotelov, večji upad beležijo pri zasebnih nastanitvah. Od tega je bilo junija v hotelih realiziranih 49 odstotkov vseh prenočitev, s 24 odstotki jim sledijo apartmajska naselja, z 11 odstotki kampi in ostalo. V primerjavi s preteklim letom to predstavlja 19 odstotkov manj prenočitev in 25 odstotkov manj prihodov.
Kar 30 odstotkov manj gostov kot lani
Nekoliko drugačno stanje pa naslika Mate Matjaž, lastnik družinskega hotela Tomi v Portorožu. »Letos imamo približno 30 odstotkov manj gostov kot v primerljivem obdobju lani,« se pritoži hotelir in doda, da je upad gostov sprva pripisoval deževnemu juniju, a se trend nadaljuje kljub izboljšanju vremena. »Lani je bilo povpraševanje večje, kot smo imeli na voljo hotelskih sob. Če je gost odpovedal rezervacijo, smo sobo prodali v nekaj urah. Zdaj pa je v Portorožu na voljo še veliko sob, to lahko preverite na spletnih straneh, kot je Booking.com. V večernih urah ni tako živahnega utripa, na voljo je tudi veliko nezasedenih parkirnih mest, kar je nenavadno za ta letni čas. To je znak, da je nekaj narobe,« opaža Matjaž. Močan upad gostov sicer opažajo tudi številni občani in občanke ter zaposleni v v turizmu. Prepričani so, da je Portorož za ta letni čas nenavadno prazen.
»Uspešnost turizma se ne meri zgolj s številom nočitev«
Kot pravi Janez Mekinc, izredni profesor na Fakulteti za turistične študije na Univerzi na Primorskem, bo za realno sliko in rezultate treba počakati vsaj do konca poletne turistične sezone, vendar pa je prav tako prepričan, da so napovedi o prihodu turistov za julij in avgust tudi za Istro spodbudne. »Uspešnost turizma se ne meri zgolj s številom prihodov in nočitev, temveč je tudi pomembno, koliko turist zapravi na dan obiska neke destinacije,« poudari Mekinc. Pravi, da poleg odprave turističnih bonov, ki so po njegovih besedah pomenili veliko spodbudo, tako turističnemu sektorju v Sloveniji kot tudi samim prebivalcem glede možnosti dopustovanja, je junijski upad gostov v Portorožu in bližnji okolici mogoče pripisati različnim dejavnikom, in sicer od draginje, kupne moči do konkurenčnih destinacij.
»V zadnjih desetih letih je bila turistična promocija Slovenije zelo aktivna in tudi učinkovita. Pri tem se niso promovirali zgolj biseri slovenskega turizma, kot so Piran, Bled, Postojnska jama, Ljubljana, temveč tudi druge destinacije v Sloveniji. Posledica tega je, da turisti vse bolje poznajo tudi druge destinacije in kraje v Sloveniji, in se njihov obisk porazdeli. Maribor na primer letos doživlja konkretno rast obiska in prenočitev tujih gostov,« pojasnjuje Mekinc.
Portorož v senci drugih destinacij
Po njegovih besedah je Portorož posebna destinacija, v kateri lahko že en sam večji dogodek, kot je bil denimo lanski obisk lastnikov motorjev Harley Davidson, spremeni sliko obiska in prenočitev. »Na drugi strani je tudi dejstvo, da se je v turistično infrastrukturo v Portorožu v zadnjih letih vlagalo zalo malo, še posebej če to primerjamo z vlaganji v hrvaški Istri, ki je ključni konkurent, tako za tuje kot domače goste. Ob tem se tudi druge sredozemske destinacije, kot so Grčija, Italija, Španija in v zadnjem obdobju Albanija, borijo za goste in prilagajajo cenovne politike,« pristavi. Da se je v preteklih letih zelo malo, pravzaprav skoraj nič, vlagalo v portoroško infrastrukturo, meni tudi Mate Matjaž. »Kot sem že pred časom povedal za vaš časnik, Portorož je kot ladja, ki je vrgla sidro in se nikamor ne premakne. Vsi jo prehitevajo, po levi in po desni. Prehitela so ga tudi druga istrska mesta, kot sta Izola in Koper. Slednje je bilo še do nedavnega industrijsko, zdaj pa z urejeno infrastrukturo in novimi plažami turistično cveti. Razen manjšega dela promenade, ki so jo obnovili pred nekaj leti, se v preteklih 40 letih domala nič ni spremenilo. Tujci so elitne nepremičnine v mestu kupovali na zalogo, zdaj pa ti objekti propadajo,« še pove Matjaž.
