V Novi Gorici so včeraj med izkopom zaradi dograditve komunalnega omrežja v bližini železniške postaje odkrili 250 kilogramov težko letalsko bombo britanske izdelave. Pristojni so okoli bombe nemudoma vzpostavili 100-metrski varnostni pas, znotraj katerega je gibanje omejeno. Na današnji novinarski konferenci so pojasnili podrobnosti. Kot je že uvodoma opozoril tiskovni predstavnik regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko Ervin Čurlič, je zadeva problematična tudi zato, ker se bomba nahaja tik ob meji.
Bombo spraviti s sveta na čim bolj enostaven način
Po navedbah novogoriškega župana Sama Turela je bomba trenutno v stabilnem stanju, zato neposredne nevarnosti za prebivalstvo ni. Najožje območje je za javnost zaprto, pri čemer je prebivalce pozval, naj na vzpostavljeno omejeno območje nikar ne zahajajo. Tudi on je potrdil, da se bomba nahaja na območju tik ob meji, zaradi česar dogajanje vpliva tudi na italijansko stran. Z italijanskimi pristojnimi organi so v stiku, saj bo v nadaljevanju nujno sodelovanje na obeh straneh. S prvimi koraki »v smeri nevtralizacije te bombe« so že začeli. »Upamo, da bomo bombo spravili s sveta na čim bolj enostaven način,« je poudaril Turel. Dodal je še, da bo odstranitev predvidoma opravljena v nedeljo, a da končna odločitev še ni sprejeta. Ko bodo usklajeni z italijansko stranjo in bo ta sprejeta, pa bodo o vsem obvestili javnost. Celoten postopek bo predvidoma trajal tri do štiri ure, a je seveda na prvem mestu varnost. V tistem obdobju bo ustavljen tudi železniški promet, potrebna pa bo evakuacija prebivalcev na območju 400 metrov okoli bombe. Obenem bo v pasu 600 metrov okoli bombe veljala omejitev gibanja izven objektov. Okoli bombe bodo namestili bale sena, s čimer bi morebitno eksplozijo usmerili proti Solkanu. V kolikor bo obveljal ta nedeljski scenarij, bodo območje izpraznili ob 7. uri zjutraj, ključno dejanje pa se bo predvidoma odvijalo med 10. in 13. uro. Javnost bo o vsem podrobno obveščena.
Komandir Policijske postaje Nova Gorica Sejad Jušić je ob tem opozoril, da na območju znotraj rdečega pasu, torej v razdalji 100 metrov okoli bombe, ves ta teden velja absolutna omejitev gibanja, saj se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi. »Ne moremo si privoščiti, da bi prišlo do kakšne namerne ali nenamerne sprožitve,« je poudaril in dodal, da bodo policisti bombo varovali 24ur na dan.
»Lahko bi že imeli katastrofo«
Poveljnik Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič je nato pojasnil, da ima bomba dva mehanska vžigalnika. Čeprav sta dva, je to vseeno velika sreča, saj bi lahko imela tudi kemični vžigalnik, kar pa bi bilo precej bolj tvegano. V njej je sicer slabih 100 kilogramov eksploziva. Pirotehnika bosta najprej poskušala odstraniti vžigalnika in če to ne bo uspelo, bo sledila druga faza, ko bo treba bombo razstreliti. »Če je sreča, zagori in po eni uri zgori, kot v Vurberku, če ne bo sreče, bo eksplozija,« je dejal Zonjič.
Tudi predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje Igor Boh je poudaril, da imajo srečo, da gre za mehanski vžigalnik, saj bi lahko šlo za kaj še precej bolj nevarnega. Pojasnil je, da odstranjevanje tovrstnih ubojnih sredstev terja specifična znanja in pristope, predvsem ko gre za letalske bombe, zato je pozornost v prvi vrsti namenjena zagotovitvi varnosti. Boh je ob tej priložnosti zlasti prebivalstvo na območjih, kjer obstaja nevarnost ostankov ubojnih sredstev pozval, naj pri delih, gradnjah in izkopavanjih poskrbijo za strokoven pregled območja, da lahko pristojni v primeru kakršne koli najdbe zadevo varno in v skladu s ustreznimi postopki odstranijo. Opozoril je, da bi se tokrat kaj hitro lahko končalo tragično, saj je bomba »premaknjena, tudi poškodovana, bager je po bombi potegnil z žlico,« poškodovan je tudi prvi zadnji vžigalnik. »Lahko bi že imeli katastrofo, če bi bilo še malo smole.«
Pirotehnik Aljaž Leban je nato izpostavil, da želijo bombo nevtralizirati z minimalno škodo. Doslej so se v Sloveniji s tovrstnimi bombami uspešno spopadli. »Upam, da tudi tokrat,« je dejal in dodal, da vžigalnika »nista v prav dobrem stanju. Imamo približno eno uro časa, če to ne gre, gremo v rezanje bombe.« Kako se nato odvije ta postopek, je po njegovih navedbah večinoma odvisno od tega, kakšen eksploziv je v bombi oziroma kako občutljiv je na »rezanje.« Kot je nadalje pojasnil, v resnici ne gre za »rezanje,« temveč za sprožitev »kumulativnega eksploziva, ki se preoblikuje v obliko rezila.« Namestijo ga na bombo in sprožijo na daljavo. Bomba se nato odpre in začne goreti. Statistično sicer na deset bomb »gresta dve v detonacijo. Mi smo bili doslej zelo uspešni.«
