Na zadnji dan lanskega junija je s položaja direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odšel Milan Krek. V odstopni izjavi ni omenjal vseh napak, ki jih je pomagal storiti pri vodenju epidemije. Zapisal je le, da odhaja »po mesecu dni neznosnih političnih pritiskov«. Toda takrat je zamolčal, da je le nekaj ur pred odhodom z vrha NIJZ sklenil enega od največjih poslov svojega mandata.
Na isti dan je namreč podpisal več kot pet milijonov evrov vredno štiriletno pogodbo za nabavo cepiva proti gripi. Tega je NIJZ v letih pred tem kupoval neposredno od proizvajalca, francoske družbe Sanofi. Pod Krekom se je to spremenilo. Na razpisu je tako NIJZ izbral cepivo ameriškega proizvajalca zdravil Viatris, ki ga je ponujal posrednik iz Slovenije. Šlo je za podjetje Promed, ki je eden od večjih dobaviteljev domačega zdravstva.
A ob sklenitvi posla ni bilo jasno, kdo bo tisti, ki bo cepivo proti gripi dejansko dobavil v Slovenijo. Lastništvo Promeda je bilo vrsto let skrito za poštnim nabiralnikom v Dubaju. Toda danes razkrivamo, da se v ozadju donosnega posla s cepivom, ki ga je v zadnjih urah svojega mandata izpeljal Milan Krek, skriva družina Boža Dimnika, vrsto let enega najvplivnejših lobistov in dobaviteljev slovenskega zdravstva.
Lastnik Promeda je partner Dimnikove hčere
Edini lastnik Promeda je od leta 2016 družba Magdalena Limited. Registrirana je v Dubaju, ki je v zadnjem desetletju postalo priljubljeno pribežališče slovenskih podjetnikov v težavah. O tej družbi iz javno dostopnih podatkov ni mogoče izvedeti ničesar. Domnevati gre, da je njen edini namen brisanje sledi za lastništvom Promeda.
Toda marca letos, devet mesecev po podpisu dobrih pet milijonov evrov vredne pogodbe z NIJZ, se je oblastem v Sloveniji kot dejanski lastnik družbe iz Dubaja razkril Patrik Rozina, zasebni partner Diane Dimnik, hčere Boža Dimnika. Njeno podjetje Mediasi je eden največjih dobaviteljev UKC Ljubljana, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in drugih javnih zdravstvenih ustanov. Dobavlja jim zdravila in medicinske pripomočke. Pri tem je Rozina navedel, da ima »obvladujoč položaj« pri upravljanju Promeda.
Do zdaj je v poslovni javnosti veljalo, da je lastništvo Promeda, ki ga vodi Veronika Rotar, v hrvaških rokah. Z njim naj bi upravljal zagrebški podjetnik Krešimir Čorak, nekdanji soprog Ane Hanžeković, ki ima v lasti hrvaško medijsko skupino Hanza Media, izdajateljico časnika Jutarnji list. Čorak, ki je imel prebivališče prijavljeno v Dubaju, je Promed leta 2015 kupil prav od Diane Dimnik. Pri tem je imel verjetno pomembno vlogo tudi Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji. Toda zdaj se je podjetje očitno vrnilo v stare roke, kar verjetno pojasnjuje tudi njegov nedavni poslovni razcvet.
Rekordni razcvet pod Janševo vlado
V času epidemije covid-19 je Promed ustvaril rekordne rezultate. Še leta 2019 je imel okoli tri milijone evrov prihodkov. Leto dni pozneje so ti presegli osem milijonov evrov, lani pa so se zvišali na rekordnih skoraj deset milijonov evrov. Praktično vse prihodke ustvari z javnimi naročniki, pri tem pa beleži astronomske dobičke. V letih 2020 in 2021 je podjetje skupaj ustvarilo skoraj štiri milijone evrov »plusa«. Ali drugače: na vsakega od zgolj petih zaposlenih je pridelalo kar skoraj 600.000 evrov dodane vrednosti.
Samo v zadnjih 12 mesecih je bil Promed po naših podatkih uspešen na približno 40 javnih razpisih. Pri poslu s cepivom proti gripi je imel konkurenta, družbo Swixx Biopharma, a je oddal za 150.000 evrov cenejšo ponudbo. Čeprav Promed še ni uradno objavil poslovnih rezultatov za lani, mu je šlo po nekaterih informacijah še bolje kot pred tem. Del dobičkov od dobave medicinskih pripomočkov in materiala javnim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji je končal tudi v Dubaju. Zgolj leta 2021 je Promed svojemu uradnemu lastniku nakazal dobrih 350.000 evrov.
Poslovni vzpon Promeda časovno sovpada z zadnjo vlado Janeza Janše. Že poleti 2021 smo razkrili, da imata prvaka SDS in Boža Dimnika dolgoletne tesne zasebne vezi. V zadnjih 20 letih sta večkrat dopustovala skupaj v golf letoviščih na otoku Mavricij v Indijskem oceanu in na Hrvaškem. Pri tem jima je družbo delal Andrej Marčič, še eden od največjih domačih zdravstvenih dobaviteljev.
Kaj je vedel Milan Krek?
Je res mogoče, da Milan Krek, ki ga je na čelo NIJZ imenovala zadnja Janševa vlada, ob podpisu pogodbe sklenitvi posla ni vedel, kdo se skriva v ozadju Promeda?
Zanimalo nas je, zakaj je bil tokrat izbran posrednik in ne proizvajalec, kot je bilo to v predhodnem razpisu za dobavo cepiva proti gripi iz leta 2019, in ali se je kakorkoli spremenila razpisna dokumentacija. Pa tudi, ali je moral izbrani dobavitelj pred podpisom pogodbe razkriti svoje dejansko lastništvo in ali so v imenu Promeda pri dogovorih z NIJZ v kakršnikoli vlogah nastopali Diana Dimnik, Božo Dimnik ali Patrik Rozina.
Britanski deviški otoki in nepremičnine na Hrvaškem
Za Patrika Rozino, ki se je razkril kot lastnika Promeda, je bilo do sedaj znano le to, da vodi hrvaško podjetje Dimnik Estate, ki na posestvu pri Umagu prideluje vino in oljčno olje. Od leta 2017 je tudi direktor zagrebškega podjetja Gresmonds, ki ima v bilancah za 2,7 milijona evrov nepremičnin. Kje se nahajajo, ni znano. Kot je razvidno iz dokumentacije, pa so zrasle na gradbenem zemljišču, ki ga je Gresmonds kupil leta 2007.
Denar za financiranje tega projekta so v celoti zagotovili lastniki, ki pa so tako kot pri Promedu skriti. Gresmonds je namreč v rokah podjetja Georgia Global Corporation s sedežem na Britanskih deviških otokih. V to davčno oazo je bil prodan leta 2013, pred tem pa je bil v lasti ciprskega podjetja Gresmonds Trading Limited. Takrat je bil direktor zagrebškega podjetja ljubljanski odvetnik Mitja Lamut, sicer dober prijatelj Diane Dimnik in podpredsednik Društva Slovensko-Hrvaškega prijateljstva, ki ga vodi Božo Dimnik.
Prek podjetij v davčnih oazah je nekoč svoj poslovni imperij obvladovala tudi Diana Dimnik. Danes je edina lastnica podjetja Mediasi, ki na leto ustvari okoli 23 milijonov evrov prihodkov in več kot tri milijone evrov čistega dobička. V zadnjih 20 letih je s posli za slovenske bolnišnice in druge javne zavode zaslužilo več kot 230 milijonov evrov. Vlaga tudi v nepremičnine. Leta 2018 je kupila poslovne prostore na Leskoškovi v ljubljanskem BTC, kjer je zdaj sedež njenih podjetij. Nedaleč stran je lani poleti začela graditi še poslovno stavbo DCB Montana s 20 tisoč kvadratnih metrov površin.
