V stranki SDS so namreč vložili zahtevo, naj državni zbor odloči o sklepu kolegija predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, da se predloga obravnavata po nujnem postopku. Za obravnavo po nujnem postopku namreč niso izpolnjeni pogoji, menijo v SDS, kjer dodajajo, da Slovenija že ima zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo, je v današnji izjavi za javnost po seji odbora poudaril poslanec SDS Zvonko Černač.
Po Černačevih besedah je bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet decembra 2021 v času prejšnje vlade Janeza Janše, in sicer po več kot dvajsetih letih poskusov, da bi bilo to področje urejeno na sistemski ravni. Pri sprejemanju omenjenega zakona je bilo opravljenih ogromno razprav in usklajevanj, upravičenci do dolgotrajne oskrbe pa so pravice dobili uzakonjene z januarjem 2022, je dodal Černač.
"Golobova koalicija in vlada pa sta pred letom dni v revanšističnem smislu zelo grdo ponagajali upravičencem, s tem ko so z vložitvijo novele tega zakona dosegli premaknitev uveljavitve določb zakona na 1. januar prihodnje leto," je poudaril Černač. Če koalicija meni, da bi bilo treba posamezne določbe predloga zakona izboljšati, pa bi bilo treba te spremembe poslati v proceduro po rednem postopku in opraviti širok dialog z vsemi deležniki, ki ga v primeru predloga zakona o dolgotrajni oskrbi ni bilo, je še poudaril Černač.
Zelo problematično je po njegovih besedah tudi, da je vlada predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sprejela na dopisni seji in da ga vlaga po nujnem postopku. Kot je navedel, za to niso izpolnjeni pogoji.
Nagajanje
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac meni, da gre pri zahtevi SDS za postopkovno nagajanje in zavlačevanje. "Priča smo poskusu, da bi se predlog obravnaval v DZ jeseni in bi bilo zato manj verjetnosti, da bi se uveljavil 1. januarja 2024," je povedal v današnji izjavi za javnost. Predlog zakona po njegovih besedah izpolnjuje vse pogoje za obravnavo po nujnem postopku, s čimer se je strinjal tudi kolegij predsednice DZ, ki je takšen postopek potrdil.
Spomnil je, da je časovnica obravnave in sprejemanja zakonskega predloga intenzivna. Če se ne bo uveljavil s 1. januarjem 2024, se bo namreč takrat začel izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času prejšnje vlade. Vendar je slednji neizvedljiv, s čimer so se večinsko strinjali tudi volivci na referendumu novembra lani, je spomnil.
Zagotovil je, da so na ministrstvu v časovnici predvideli tudi takšna postopkovna nagajanja, kakršna zdaj izvajajo v SDS. "Toda pri sprejemanju predloga ljudje ne potrebujejo političnega preigravanja, ampak pravice, ki jih predlog prinaša, to pa so denimo oskrba na domu, oskrba v instituciji, e-oskrba in oskrbovalec družinskega člana," je poudaril.
Predlog zagotavlja tudi pokrivanje stroškov za socialno oskrbo v domovih za starejše, je bil jasen. Sicer pa je aktualna vlada od svojega nastopa za kritje dela oskrbnin namenila že 35 milijonov evrov, je dodal.
Predlog ima polno podporo koalicije, pa tudi deležniki, s katerimi so se dejavno usklajevali v zadnjih dneh, menijo, da je zakon nujno sprejeti, je izpostavil. Tako bi po njegovem končno dobili nov steber socialne države, namreč dolgotrajno oskrbo za vse.
