Vsakdo, ki šteje 50 ali več let in je iskal novo službo, se je že kdaj srečal s povsem jasnim odgovorom potencialnega delodajalca. »Vse lepo in prav, ste odličen kandidat, a ste žal prestari,« se je glasil vse prevečkrat slišan odgovor in podjetje je dalo raje prednost mlajšemu, pa čeprav manj izkušenemu delavcu.
Po raziskavi zavarovalnice Allianz iskalci zaposlitve, stari 50 let in več, potrebujejo kar dvakrat več časa, da najdejo novo zaposlitev. V Sloveniji je tako 52 odstotkov brezposelnih v starostni skupini od 55 do 64 let nezaposlenih dlje od enega leta.
Starostna diskriminacija pa še naprej povzroča izključevanje starejših delovno sposobnih oseb s trga dela, kar otežuje pokojninske reforme. In to ne le pri nas, tudi na ravni EU je na trgu dela aktivne samo 51 odstotkov populacije, stare od 60 do 64 let.
V večini držav je delež dolgotrajno brezposelnih v starostni skupini od 55 do 64 let še vedno občutno višji od povprečja med delovno aktivnim prebivalstvom. V državah OECD je ta delež od preloma stoletja dalje v povprečju za 8,7 odstotne točke višji kot v starostni skupini od 25 do 54 let. Leta 2022 je vrzel dosegla 10,7 odstotne točke, potem ko je med pandemijo malce omilila ta razkorak na 4,5 odstotne točke.
Kar 38,6 odstotka starejših delavcev je bilo brezposelnih več kot eno leto v primerjavi z 28 odstotki delavcev v starostni skupini od 25 do 54 let. Številni delavci, stari 55 let in več, ki izgubijo službo, se posledično zaposlijo na slabše plačanem delovnem mestu ali pa v celoti zapustijo trg dela. V državah OECD je bilo 56 odstotkov delavcev, starih od 60 do 64 let, še vedno aktivnih na trgu dela. V Sloveniji je stopnja aktivnosti v starostni skupini od 25 do 54 let približno 91 odstotkov, v skupini od 55 do 59 let pade na 77, v starostni skupini od 60 do 64 let pa znaša le še 32 odstotkov.
Težko delo naredi svoje, delavci so utrujeni
A razmere se vseeno le spreminjajo. Po naših virih, ki pa se niso želeli izpostaviti, je pokoronski čas pokazal eno: ker primanjkuje delovne sile in predvsem izkušenih delavcev – z mladimi se danes podjetja pogosto ne nameravajo ali nimajo časa ukvarjati ali pa tudi nimajo dovolj usposobljenega kadra, da bi učili novince – vedno bolj iščejo starejše in delovno aktivne delavce.
»Na leto nam primanjkuje okoli 10 tisoč delavcev, pozna se, da tudi starejši vedno manj iščejo delo, pa čeprav iščejo delavce nekako do 65. leta starosti. Večja težava kot starost je pri trenutnem iskanju zaposlitve neizobraženost, kar ena tretjina iskalcev je namreč neizobraženih, ne znajo jezika ali nimajo nobenih izkušenj,« je povedal naš vir.
Med nezaposlenimi mlajšimi je veliko invalidov, fizičnih in psihičnih, okoli 18 odstotkov pa slabo izobraženih, veliko jih je tudi iz drugih ranljivih skupin, Romi, tujci, odvisniki in še bi lahko naštevali. Precej pa je tudi takih, ki preprosto ne želijo delati ali odlašajo do zadnjega.
Če so starejši od 50 let nekoč predstavljali več kot očiten presežek delovne sile, se zdaj razmere na trgu spreminjajo. Nekoč niso niti prišli do pogovora za službe, res pa je tudi, da so starejši delavci iz proizvodnje včasih fizično in psihično uničeni. »Težko delo, težki pogoji, vreme, nočne službe, vse to po desetletjih dela pusti določene posledice. A njihove izkušnje bi morala zdaj podjetja znati ceniti in tudi izkoristiti,« dodajajo.
Starejši imajo bolj izražene delovne navade in čut dolžnosti
Prednosti starejših delavcev pa so, tako trdi naš vir, očitne. Starejši poznajo drugačne delovne vrednote, so veliko bolj zanesljivi. Delodajalci namreč vse pogosteje stokajo, da se »na mladino danes ne moremo več zanesti, nikoli ne vemo, ali bo mlajši delavec sploh prišel v službo in to niti ne bo javil. Prav tako je pri mladih več zamujanj na delo, lojalnost do podjetja in čut dolžnosti pa sta pri starejših veliko večja.«
Pri slabih straneh starejši delavcev strokovnjaki navajajo, da pri fizičnem delu ne morejo več slediti tempu, po koncu delovnega dne želijo »mir in zasebnost«, in niso več pripravljeni delati tudi zunaj delovnega časa. Mladim tako ni težko ob 23. uri zvečer sesti za računalnik in se hitro odzvati.
Pa vendar, danes mlajši s fakultetno izobrazbo v povprečju čakajo celo do 29. leta starosti, preden se zaposlijo, v EU je sta starost precej nižja. »Želijo potovati, večina jih še živi doma na račun staršev, na splošno imamo preveč družboslovcev. In potem ko se jim začne muditi v življenju, so postavljeni pred veliko preizkušenj,« pravijo pri našem viru.
Delodajalcem zmanjkuje potrpljenja z mlajšimi
Še več, starejši počasi pridobivajo vrednost, delodajalci namreč vse bolj iščejo izkušnje. »Prišlo smo celo do tako absurdne situacije, da delodajalci izrecno iščejo starejše delavce. Preprosto nimajo več potrpljenja z mlajšimi, sploh tisti, ki so se nekajkrat že opekli in raje v službo vzeli mlajšega kot starejšega delavca. Če danes starejši delavec želi službo, jo bo veliko lažje dobil kot še pred covidom.« Kot omenjeno veliko podjetij nima več časa in volje, da bi mlajše naučila reda in čuta za dolžnost, da bi jih tudi s procesom dela nekako socializirala. Vse to zdajšnja mladina očitno zamuja skozi svoje življenje in šolanje ter vzgojo in to je priložnost za starejše, da bolje unovčijo svoje znanje in voljo do dela.
Prednosti so jasne, trendi tudi, pa vendar je treba pri zaposlovanju starejših od 55 ali 60 let še precej postoriti. Med ukrepi za izboljšanje starosti prijaznega delovnega okolja podjetij pri Allianzu navajajo tudi zagotavljanje večje prožnosti glede delovnega časa in delovnega mesta, spodbujanje vseživljenjskega učenja z nudenjem možnosti usposabljanja in poklicnega razvoja za vse starostne skupine, spodbujanje prenosa znanja, zagotavljanje zdravstvenih in preventivnih programov, ergonomsko oblikovanje delovnih mest ter usposabljanje delavcev za boj proti (nezavednim) starostnim predsodkom. Navsezadnje lahko industrija pridobi od prednosti delavcev vseh starostnih skupin, potrebne je le nekaj več prilagodljivosti in razumevanja.
