Slovenci radi potujemo z letali, kar se še najbolj pozna ravno poleti, ko čarterski počitniški promet doživi pravi razcvet. A vseeno je letalska povezljivost Slovenije vse od propada Adrie postala velik kamen spotike in okoliška letališča so hitro začutila slovensko letalsko stisko. Zagreb je denimo vse bolj agresiven, zdaj želijo Hrvati vzpostaviti še redno avtobusno povezavo med Ljubljano in zagrebškim letališčem.
»Odliv slovenskih potnikov na sosednja letališča je bil vedno prisoten, prav tako so ljubljansko letališče za izhodišče v svet vedno uporabljali tudi potniki iz zalednih območij v Avstriji, Italiji in Hrvaški, predvsem Istra, ti se vztrajno vračajo,« so povedali v Fraportu.
Brnik je zlate čase doživljal leta 2008 s skoraj 1.648.980 potniki, leta 2013 jih je bilo 1.321.153, v Fraportu pa pravijo, da v zadnjem času spet beležijo povečanje. Junija je tako po njihovih podatkih prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana potovalo 128.534 potnikov, 25 odstotkov več kot junija 2022. V obdobju od januarja do junija 2023 je bilo oskrbljenih 535.954 potnikov, kar pomeni 40-odstotno rast.
Kontrola zračnega prometa Slovenije sicer že več let ugotavlja stalno povečevanje obsega zračnega prometa. Povprečna rast tega prometa v Evropi v zadnjih sedmih letih je dvoodstotna, kar pomeni, da bo letalski promet spet postajal več kot pomemben igralec v sodobni in prihodnji mobilnosti. Ravno zaradi tega so si odgovorni zadali cilj, da bi do famoznega leta 2050 v zračnem prometu imeli kar 40-odstotni delež trajnostnega goriva z nizko vsebnostjo ogljika. A do takrat bo vzletelo in pristalo še veliko letal, veliko vprašanje pa je, kako bo s tem transportom pri nas.
Smo še vedno v precejšnjem zaostanku
Okrevanje trgov sicer poteka neenakomerno, Evropejci imamo na izbiro manj možnosti za potovanja, saj skupno letalska povezljivost v Evropi za letom 2019 še vedno zaostaja 16 odstotkov. »Nekoliko nižji je trenutno skupni zaostanek po številu potnikov, ki je za 7,6 odstotka nižje kot leta 2019. Le petim državam je uspelo preseči predpandemske ravni povezljivosti, to so Turčija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Albanija ter Grčija. V Sloveniji se je povezljivosti leta 2023 v primerjavi z lani izboljšala za 14 odstotkov. V primerjavi z letom 2019 smo v zaostanku za 33 odstotkov,« so povedali v Fraportu.
Na vrhuncu poletne sezone bo na rednih letih na voljo skoraj 20 odstotkov več letalskih sedežev kot lani, prevozniki pa bodo opravili dobrih 25 odstotkov več letov. Ponudbo letov z ljubljanskega letališča je v poletnem voznem redu že dopolnilo osem rednih destinacij v Atene, London, Pariz-Orly, Helsinke, Prištino, Tel Aviv in Tivat.
Letališče na Brniku požira veliko denarja
Fraport Slovenija je v obdobju 2014–2022 vložil okoli 67 milijonov evrov. Največja investicija v zadnjih letih je bila izgradnja novega potniškega terminala leta 2021, vredna 23 milijonov evrov.
»Med investicijami moram omeniti še menjavo sistema priletnih luči steze in svetlobnih usmerjevalnih tabel na manevrskih površinah, gradnjo nove vozne steze za letala in prenovo ene od obstoječih stez ter nabavo in elektrifikacijo nove opreme za zemeljsko oskrbo letal. Do leta 2030 bomo investirali še nadaljnjih 63 milijonov evrov, v obdobju 2014-2030 skupaj 130 milijonov evrov,« je povedala Dominika Ahačič iz Fraport Slovenija.
Po letu 2030 pa bodo prenovili vzletno-pristajalne steze in širili letališke ploščadi ter začeli nadomestno gradnjo za stari potniški terminal, zgradili bodo tudi nov tovorni terminal in ploščad za oskrbo tovornih letal.
Poleg tega so na objektih namestili že drugo sončno fotovoltaično elektrarno, ki bo na leto proizvedla 1088 MWh električne energije iz obnovljivih virov za lastne potrebe letališča. Obe elektrarni bosta skupaj zagotavljali več kot 20 odstotkov naše celotne porabe električne energije na letališču.
Kaj bi prinesla nova Adria
V zadnjem času se je veliko govorilo o ustanavljanju neke nove letalske družbe, v ljudskem jeziku poimenovane »nove Adrie«, in Fraport kot upravljalec bi tako odločitev odgovornih seveda pozdravil. »Vsak nov prevoznik, ki bo lahko zagotavljal dolgoročno okrepitev povezljivosti Slovenije in pomagal razvijati promet, bo na ljubljanskem letališču vedno dobrodošla pridobitev,« so povedali, če pa bo iz te moke kaj kruha, bo pokazal čas.
Do takrat se morajo znajti s prevozniki, ki si še želijo leteti na ali z Brnika, kot omenjeno, jim poleti dela ne bo manjkalo. V poletni sezoni bo na voljo kar 39 destinacij v 20 državah.
Vloga Fraporta Slovenija kot upravljavca ljubljanskega letališča pa je vendarle le zagotavljanje infrastrukture in nudenje kakovostnih storitev. »Škarje in platno pri širitvi mreže ljubljanskega letališča sta v rokah prevoznikov. Ti namreč nosijo največje poslovno tveganje za uspešnost povezav, za vzpostavitev katerih se odločajo glede na tržni potencial oziroma zaznano povpraševanje potnikov. V neposrednih pogovorih s prevozniki si v Fraportu Slovenija nenehno prizadevamo, da bi ti mrežo letov okrepili s povečevanjem pogostosti letenja ali predstavili nove destinacije,« pravijo v Fraportu. »Prevoznike poskušamo privabiti tudi z nižjimi cenami naših storitev.«
Če bo to zadostovalo, bo pokazal čas. Načrti so, a Fraportu bo morala ob bok stopiti tudi država, ki vsekakor ne sme zanemariti letalske mobilnosti. Da se ne bomo čez nekaj let držali za glavo, kot se to dogaja v tem trenutku pri cestni (ne)mobilnosti.
