V okviru akcije 27. junija, med 15. in 19. uro, so zaposleni na lastno pobudo z delom preko delovnega časa, ne da bi za to dobili plačilo, pregledali 84 pacientov in jim opravili več različnih storitev - od prvih pregledov do ultrazvoka in ostalih preiskav. Pri tem so sodelovali vsi profili zaposlenih.
Po besedah direktorja bolnišnice Janeza Lavreta akcija ne bo rešila težav s čakalnimi dobami v zdravstvu, je pa prikaz "nekega etičnega ravnanja zaposlenih o tem, kako pristopiti sistemsko in pokazati možne rešitve, kako na vsaj nek krajši rok reševati težave". Težave v zdravstvu so po njegovi oceni sicer tudi posledica pomanjkanja kadra, ki je posledica "dolgoletnega neustreznega kadrovanja brez vizije, neustreznih stimulacij in neustreznega odnosa do zaposlenih".
Slednje je ponazoril tudi s primerom njihove bolnišnice. Ta je vedoč, da bo pri njih odprt urgentni center, pet let prej zaprosila za specializacijo iz urgentne medicine, a jo je dobila odobreno šele pol leta pred odprtjem centra, kar je označil kot slabo kadrovsko načrtovanje. Specializacija namreč traja pet let.
Želijo si, da ljudje to opazijo
"Največja vrednost akcije je v njenem sporočilu, v njeni simbolni vrednosti. Z njo smo pokazali, da nam zdravstvenim delavcem ni vseeno, da smo tukaj zaradi bolnikov in da si želimo še boljši sistem, kot ga imamo," pa je pomen akcije povzela strokovna direktorica Natalija Krajnc.
Tudi ona je opozorila na kadrovske težave, ki jih imajo. "Mogoče je stanje še slabše, kot je bilo v času epidemije koronavirusa. Številni zaposleni se namreč zaradi izčrpanosti in velikih obremenitev odločajo za zaposlovanje izven zdravstva," je povedala.
Največ težav imajo po njenih besedah trenutno na področju internistike, kjer so v zadnjih letih v trendu delne zaposlitve, in na področju anasteziologije. Težave skušajo reševati z razpisi za nove zaposlitve in povečanim obsegom dela.
