KPK je opravil pregled dobaviteljev 26 javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. Predstavili so rezultate analize, s katero so identificirali korupcijska tveganja iz svojih pristojnosti in podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje. Z analizo želijo odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi podatkov o naročenem blagu opredeliti blago, ki je skupno in enako pri vseh naročnikih in bi bilo smiselno posledično za namen nabave tega blaga pristopiti k skupnim javnim naročilom.
Ugotovitve analize, s katero so začeli februarja, sta na novinarski konferenci pojasnila predsednik KPK Robert Šumi in vodja službe komisije za nadzor Katja Mihelič Sušnik.
Pojasnila sta, da je komisija v analizi zaznala številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete posameznikov. Zato so ministrstvu za zdravje, uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, izbranim javnim zdravstvenim zavodom ter drugim pristojnim organom podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje.
Med njimi so izpostavili vzpostavitev skupnega sistema nabave, konkretne ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil, uvedbo nacionalne revizijske službe ter usposabljanje zaposlenih. Od ministrstva na komisiji pričakujejo ustrezno naslovitev zaznanih tveganj in njihovo upravljanje v praksi ter morebitno nadaljnje sistemsko analiziranje pridobljenih podatkov.
V analizi so obdelali več kot 330.000 vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih, pregledali več kot 600 strani pravilnikov ter odgovorov na vprašanja o pravilnikih in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 izbranih javnih zdravstvenih zavodov. Znesek izvedenih javnih naročil pri vseh zavodih v obravnavanem obdobju je bil skupno skoraj milijarda evrov. Konkretnih poslov znotraj vsakega naročila niso preučevali, saj da za njihovo presojo niso pristojni in zanjo nimajo ustreznega znanja.
Zaznana tveganja
Zaznali so tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To so denimo tveganja glede neporočanja in pomanjkljivega poročanja zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, nevključevanja protikorupcijske klavzule v posle za evidenčna naročila, nezaznavanja nastanka lobiranja ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnih naročil, nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb in druga.
Zaznali so tveganja tako za korupcijo kot tudi za nastanek kršitev integritete posameznikov. To so tveganja denimo glede zagotavljanja transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti, slabe podpore v informacijskih tehnologijah, drobljenja javnih naročil, nezadostnega znanja zaposlenih in kadrovske podhranjenosti ter uporabe zunanjega svetovanja.
Na vprašanje, ali je v zdravstvu tveganj za korupcijo več kot na drugih področjih, je Šumi odgovoril, da so glede na število prijav in odkritih nepravilnosti, pa tudi glede na velike količine denarja, korupcijska tveganja v zdravstvu visoka. V zdravstvu se nepravilnosti odkriva na mesečni ravni, kar po njegovih besedah kaže na to, da se je področje obvladovanja tveganj v slovenskem zdravstvu slabo razvijalo.
Ob tem je dodal, da predstavljena priporočila niso namenjena le zdravstvu, pač pa je njihovo upoštevanje smiselno tudi na drugih področjih.
