Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini ni težko najti možnosti za poletno osvežitev v vodi, pa naj bo to v bazenih ali rekah. Dolenjske in Šmarješke Toplice, Terme Čatež in Paradiso v Dobovi, zunanja bazena v Sevnici in Brestanici ter reki Kolpa in Krka nudijo široko izbiro. Poskrbljeno je za vse okuse in tudi za različno globoke žepe.
Razen v Sevnici in Šmarjeških Toplicah so vsi upravljavci bazenov v primerjavi z lani zvišali cene dnevnih vstopnic za dva do pet evrov. Ko primerjamo cene in bazene, ugotavljamo, da so cene primerljive s ponudbo oziroma velikostjo in raznolikostjo bazenskih kompleksov.
Poleg dnevnih vstopnic na večini bazenov ponujajo še veliko drugih cenejših možnosti kopanja in plavanja – od urnih in popoldanskih vstopnic do vstopnic za kopanje po določeni uri ter popustov za seniorje in družine. Različne so tudi cene vstopnic za kopanje med tednom in za konec tedna ali med prazniki. Vsi ceniki so dostopni na spletu, tako da lahko tako kakšen evro tudi prihranite.
Od 14 do 25 evrov
Glede na ponudbo so pričakovano najdražje dnevne vstopnice za poletno Termalno riviero v Termah Čatež, kjer se vodne površine razprostirajo na več kot 10 tisoč kvadratnih metrih. Tu bodo odrasli med tednom za vstopnico odšteli 17, za otroke pa 14 evrov, za konec tedna so vstopnice za različne datume različne, za odrasle od 23 do 25 in za otroke od 17 do 19 evrov.
Cenam v Termah Čatež kar dobro sledijo cene v Termah Paradiso Dobova, nekoliko nižje od teh so cene vstopnic v Dolenjskih Toplicah, precej zmerne so v Šmarjeških Toplicah in Brestanici, najugodnejše pa v Sevnici, kjer so letos, kot rečeno, zadržali lanske cene.
Krka in Kolpa letos čisti
V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje spremlja kakovost kopalnih voda na morju in v samo štirih rekah – Soči, Nadiži, Kolpi in Krki – ter v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Prav vse letošnje meritve so na vseh nadzornih mestih pokazale zadovoljivo stanje kopalnih voda; vse analize so pokazale na globoko podmejne vrednosti mikroorganizmov v vodi.
Po lanskem preplahu ob preseženih mejnih vrednostih intestinalnih enterokokov oziroma fekalij v Kolpi v Primostku na merilnem mestu pod stopnicami, ki na kopališču Primostek vodijo kopalce v vodo, ko je ta pri meritvi 2. junija znašala 640 CFU/ml (mejna vrednost znaša 400 CFU/ml), je bilo letos s kakovostjo kopalnih voda na vseh desetih merilnih mestih vse v mejah normale, vrednosti prisotnosti fekalij v vodi pa so se gibale od 54 CFU/ml v Prelesju do 15 CFU/ml v Podzemlju in 16 CFU/ml v Pobrežju. Izmerjena vrednost intestinalnih enterokokov na lani spornem merilnem mestu v Primostku je bila tokrat 31 CFU/ml od dovoljenih 400 CFU/ml.
Zanimivo je, da lani Nacionalni inštitut za javno zdravje kljub ugodnim izidom naslednjih meritev na spornem mestu v Primostku, ko 7. in 20. junija vsebnost intestinalnih enterokokov na tem kraju sicer ni več presegla meje, saj sta bili izmerjeni vrednosti krepko pod mejnimi (60 in 31 CFU/ml), na karti kopalnih voda oznake s prečrtanim kopalcem in pripisom »razvrstitev vode po kakovosti v razred slabo« ni umaknil.
Merili bi lahko še kje
Na reki Krki Nacionalni inštitut za javno zdravje meri kakovost kopalnih voda v Žužemberku na kopališču Loka in na jezu v Straži. Kakovost kopalnih voda oziroma prisotnost fekalij v vodi je na obeh merilnih mestih sicer v okviru dovoljenega (220 oziroma 210 CFU/ml), vendar številke kažejo na tudi desetkrat večjo onesnaženost kot v Kolpi. Neodgovorjeno vprašanje ostaja, kakšno je stanje kopalnih voda v reki Krki dolvodno, na primer v Novem mestu, kjer Zavod Novo mesto upravlja mestno plažo, oziroma še nižje, kjer obstajajo še nekatera kopališča in kraji, na katerih se ljudje kopajo.
