Vprašanje je, ali je kuhar med Festivalom cvička ali pa njegov kolega na kateri izmed številnih prireditev z gostinsko ponudbo na Glavnem trgu prebral, kaj piše na »stebru«, okoli katerega je razpostavil svojo ropotijo, a že to, da je bilo tam položeno cvetje, ki ga je nemarno zavrgel, bi mu lahko dalo misliti, da gre za posvečen prostor, za spomenik in kraj spomina, ki ga je s svojim početjem oskrunil.
Tovrstna skrunitev spomenika v spomin na tam obešena partizana se na novomeškem Glavnem trgu ponavlja praktično ob vsaki prireditvi z gostinsko ponudbo. Spomenik, ki ga je ob povojni obnovi Glavnega trga oblikoval arhitekt in akademik Marjan Mušič, je bil nasproti rotovža postavljen 17. julija 1952 v spomin na prav tam obešena partizana, 31-letnega Franca Janca s Trške Gore in 24-letnega Alojza Hacina iz Kandije, ki so ju slovenski domobranci pod nemškim nadzorom obesili 30. decembra 1943. Spomenik je razglašen za spomenik lokalnega pomena in je v pristojnosti ZVKD Novo mesto.
Župan se je v svojem odgovoru Združenju borcev poleg navedenega zahvalil za pobudo in obljubil, da bo v prihodnje v dovoljenjih za uporabo javnih površin na Glavnem trgu tudi zahteva po varovanju in ustrezni zaščiti spomenika med prireditvami.
Za ta spomenik tako kot tudi za druge, povezane z narodnoosvobodilnim bojem, skrbijo člani Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto. Ti sicer podpirajo trud vseh, ki skrbijo, da prenovljeno mestno jedro živi in da je v njem več dogodkov in prireditev, a menijo, da bi pri tem morali biti bolj spoštljivi do dediščine. Dušan Černe, predsednik novomeškega združenja, opozarja: »Opažamo, da na večini prireditev, še posebej pa na tistih s prevladujočo gostinsko ponudbo, prostor, na katerem stoji spomenik obešenima partizanoma, gostinci uporabljajo za svoje potrebe in tako neposredno povzročajo škodo spomeniku ter izkazujejo neprimeren in žaljiv odnos do žrtev, ki jima je spomenik posvečen. V ZB za vrednote NOB Novo mesto se trudimo spomenik vzdrževati in urejati, skrbimo, da je pred njim vedno cvetje, ki pa ga moramo po vsaki prireditvi ponovno naročati in polagati, saj obstoječe izvajalci dosledno odstranijo in zavržejo ter ga po koncu prireditve ne vrnejo na predvideni prostor. Tudi med nedavnim Festivalom cvička smo bili priča povsem enaki praksi kot na drugih podobnih prireditvah v preteklosti.«
Zato so se z opozorilom na tovrstno početje in s prošnjo, da občina, kadar dovoljuje take prireditve, zahteva od prirediteljev spoštljiv odnos do kulturne dediščine in žrtev boja proti okupatorju, pisno obrnili tudi na župana Gregorja Macedonija. Prvi odgovor občine na naše vprašanje je bil kratek in jasen: »Se strinjamo, da je to popolnoma neprimerno. Na to bomo opozorili tudi producente dogodkov.«
