Na pašniku se je paslo 93 plemenskih ovc avtohtone jezersko-solčavske pasme in okoli 20 jagnjet, ki so v lasti rejcev iz Solčave. Po doslej znanih podatkih je bil po pokolu opažen le še manjši trop 30 živali, so v sporočilu za javnost pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Ob tem so spomnili, da so bile ovce napadene tudi junija, in sicer na Molički planini v občini Luče ter na planinskem pašniku Raduha - Javorje, v občini Solčava pa na najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji, pri Bukovniku. Potem ko so na pašniku v Lučah nekateri kmetje preživele ovce odpeljali s planin, obstaja bojazen, da bodo na vrsti napadi na teleta in ostalo mlado živino, poudarjajo v KGZS.
Kot opozarjajo kmetje, so posledice takšnih napadov večplastne in ne pomenijo zgolj izgube dragocenih pasemskih živali, ki so v prvi vrsti pomembne za rejca in gospodarjenje na visokogorskih kmetijah. Opustošene in zaraščene planine ne bodo več privlačne za obiskovalce, posledično bo trpel turizem. Obenem ne bo produktov drobnice, kot so izdelki iz volne in tradicionalne jedi iz mesa drobnice.
V KGZS se ob tem sprašujejo, kdo bo ščitil kmeta in njegovo ustavno pravico do gospodarjenja. "Povedati je potrebno, da zaradi zveri po podatkih mozirske izpostave KGZS od letošnjega leta ni več paše ovc na planini Ravni v občini Luče, stalež pa se znižuje tudi na ostalih pašnih planinah v obeh občinah," so navedli. Rejci drobnice zahtevajo, da ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za naravne vire in prostor ter za gospodarstvo, turizem in šport na te dogodke odreagirajo. Kmetijsko gozdarska zbornica ministrstvo za naravne vire in prostor poziva, naj čim prej odloči o vlogi za izredni odstrel volkov, ki jo je vložila občina Solčava, da bi preprečili morebitno dodatno škodo.
Odziv županje: "Prizadeti smo vsi prebivalci kraja ..."
"Prizadeti smo vsi prebivalci kraja, saj vsi skupaj podpiramo dejavnosti domačega kraja," je v pisnem odzivu za STA zapisala županja občine Solčava Katarina Prelesnik. Poudarila je, da na prisotnost medveda in volka opozarjajo že nekaj let, a brez uspeha. "Povezali smo se s sosednjimi občinami, ki tudi imajo škode, vendar nismo slišani s strani pristojnih inštitucij. Kljub prošnjam za interventno reševanje naših vlog, tokrat vloge občine Luče, je čas reševanja prepočasen in terja davek, ki ga plačujejo naše ovčke in njihovi rejci," je zapisala.
Poudarila je odgovornost države, meni, da je sprememba zakonodaje nujna, predvsem je treba odpraviti zapletene administrativne postopke. "In to bi morali storiti že včeraj, hitro odreagirati na prvo škodo, ne da čakamo dva meseca, da se zgodi najmanj šest pokolov, pa še vedno si nekdo zatiska oči. Tudi naša ovca je pomemben del življenja, vseh nas," je poudarila. Po njenih besedah bi v duhu dobrega gospodarja morala država sprejeti strategijo upravljanja z zvermi, ki mora biti usklajena s prebivalci in slediti njihovim ciljem. "Potrebno je dati območjem, kot je naš, možnost določitve posebnega statusa območja prostega velikih zveri," meni.
Opozorila je še, da naraščanje števila zveri za podeželje predstavlja grožnjo, da se bosta naravna in kulturna dediščina spremenili v podobo divjine. "Ogrožanje tradicionalnega načina kmetovanja izredno negativno vpliva na motivacijo mladih kmetov. Pokol domačih živali je hkrati z materialnim tudi motivacijski in psihološki udarec za kmeta. Noben kmet ne redi in ne bo redil domačih živali za hrano zverem ali za povračilo škod," je še podčrtala županja.
