Že med divjanjem lanskega največjega požara v zgodovini Slovenije, ki je pogoltnil 3700 hektarjev gozda, grmičevja in travnikov, so imeli pirotehniki državne enote veliko dela, potem ko so požar končno pogasili, pa se je njihovo delo šele začelo. Med požarom je počilo najmanj 500-krat, v nekaj primerih so nad glavami gasilcev žvižgali šrapneli, enkrat pa bi zaradi nevarnosti eksplozij skoraj morali umakniti glavni štab ob cerkvi v Kostanjevici.
Pirotehniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so po koncu ognja pripravili program sistematičnega pregledovanja pogorišča in do letošnjega maja izpeljali 35 detekcij, v katerih je sodelovalo 32 pirotehnikov državne enote iz vseh koncev države. "Z detektorji kovin smo podrobno pregledali 19 hektarjev, vizualno pa še dodatno 70 hektarjev površin. V vseh teh akcijah smo našli 3125 nevarnih ostankov vojne v skupni teži 10.154 kilogramov," je delo enote povzel poveljnik enote Darko Zonjič.
Počijo po 20 minutah
Med ostanki vojne je bilo največ 75-milimetrskih topovskih granat. "S temi granatami imamo tudi največ težav pri požarih, saj lahko ogenj preide skozi prednji del v vžigalnik ter jo sproži. Te granate sploh ne potrebujejo kuhanja do 400 stopinj, dovolj je že 150 ali 160 stopinj, pa eksplodirajo. Dovolj je že 20 minutna izpostavljenost ognju. Zato gasilci ne smejo niti pomisliti, da na takem terenu hodijo v požar," pojasnjuje Zonjič.
Druge najbolj pogoste so bile 149-milimetrske topovske granate, ogromno je bilo ročnih bomb ... Pri Selah na Krasu so našli največjo, topovsko granato kalibra 210 milimetrov, ki jo je pred tem nekdo na pol že izkopal, pri Vrtočah pa so našli 280-milimetrsko nemško mino. "Največ ostankov vojne na pregledanemu delu pogorišča je italijanskega izvora, potem avstrijskega, našli pa smo vse, kar so vojaki ene in druge strani uporabljali na Soški fronti. Tudi francoske in angleške granate," je dodal.
Konec maja so končali z načrtovanimi aktivnostmi, glede na izplen pa načrtujejo od septembra do aprila prihodnje leto izpeljati še eno obsežno detekcijo, v kateri bi temeljito pregledali približno 20 hektarjev površin. "Prepričan sem, da bomo tudi s tega terena odnesli približno deset ton najdb," pravi Zonjič. Statistika je pokazala, da so pri dosedanjem delu na tisoč kvadratnih metrov površine našli tri nevarne ostanke vojne, trenutno pa iščejo na Biljenskih gričih, kjer so jih na 600 kvadratnih metrih našli že 17.
Varneje tudi za gasilce
"Pravo sliko razširjenosti ostankov vojne bo dala šele naslednja detekcija v samem središču požarišča. Do zdaj smo v bistvu pregledali le nekaj odstotkov pogorišča. Največjo koncentracijo NUS smo našli med Kostanjevico, Hudim Logom in Novo vasjo," opisuje Zonjič, ki se nadeja, da jim bodo odobrili nove akcije, da bodo lahko očistili čim več terena. "Dokler še lahko. Narava se kar intenzivno zarašča in še približno do spomladi bomo lahko to počeli, potem pa bo zaraščeno skoraj kot prej," pravi Zonjič.
Po njegovem prepričanju pirotehniki s svojim delom povečujejo tudi varnost gasilcev ob morebitnem novem požaru. Zaradi nevarnosti pred eksplozijo so se gasilci tokrat držali le na cestah, po novem bodo varni tudi na 19 hektarjih z detektorji pregledane površine. "Kljub našemu delu in znanju nas je vse skupaj presenetilo, koliko tega je še v naravi. Če smo do zdaj vrgli ven deset ton, si lahko predstavljamo, kakšna količina granat, min in drugih ubojnih sredstev je padala na ta del Soške fronte," razmišlja Zonjič in pohvali upravo za zaščito in reševanje, ki jim je preskrbela novo štabno vozilo (kombi) z opremo za uničevanje na kraju, detektorje, kmalu bodo dobili tudi nov štirikolesnik... "Kar smo prosili, smo tudi dobili," pravi.
Nevarno globoko frezanje
Zonjič poziva vse kmete, ki z globinskimi mulčarji poglabljajo njive ali čistijo griže, da jih o tem prej obvestijo. Če bi namreč mulčar zmlel kakšno 149 milimetrsko granato, bi jo lahko sprožil, v takem primeru pa ne bi odletel v zrak le mulčar, ampak tudi traktor in voznik v njem. "Moram pohvaliti ljudi, ki nas pred takimi deli kar precej kličejo. Mi potem teren pregledamo z detektorji in če ne najdemo nič, je tako delo varno. Pozivam vse, da tako postopajo tudi sami," je dejal Zonjič.
Granate napolnile skladišče
Z granatami s pogorišča so pirotehniki kmalu napolnili skladišče in jih na poligonu pri Neverkah trikrat tudi uničili. Nazadnje so razstrelili 403 kosov v skupni teži 2,6 tone. Sicer pa so pirotehniki letos posredovali že 360-krat, od tega kar 200-krat na severnem Primorskem. Zaradi prenevarnega prenašanja in prevažanja so od skupno 3125 kosov na kraju samem uničili 180 granat, bomb in min.
