Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje, so zakon pripravili kot enega izmed ukrepov za povečevanje dostopnosti do zdravstvene oskrbe, zlasti (a ne izključno) na primarni ravni, za zmanjševanje števila oseb brez izbranega osebnega zdravnika ter splošno zaradi odpravljanja administrativnih ovir pri postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij. Omenili so, da so že januarja ustanovili službo za priznavanje poklicnih kvalifikacij v zdravstvu, ki je dnevno v stiku z izvajalci, predlog zakona pa je odgovor na ovire, s katerimi se izvajalci srečujejo.
Odprava ovir
Osnutek zakona določa pogoje in postopek priznavanja štirih poklicnih kvalifikacij, in sicer za poklice zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist. Na ministrstvu so navedli, da osnutek z namenom odprave nepotrebnih administrativnih ovir odpravlja možnosti dodatnega zaključnega izpita za poklic zdravnik in doktor dentalne medicine, kar se nadomesti z možnostjo dopolnilnih izpitov, ter odpravlja vnaprej določenega pooblaščenega izvajalca, pri katerem zdravnik in doktor dentalne medicine opravljata pripravništvo, to pa se prenese na Zdravniško zbornico Slovenije, ki vodi izbirni postopek kot za državljane Slovenije.
Skrajšanje usposabljanja
Osnutek predvideva možnost imenovanja stalnih strokovno-posvetovalnih komisij za posamezno specializacijo v primeru večjega števila vlog za to vrsto specializacije in skrajšanje usposabljanja z zaključnim mnenjem mentorja za poklic zdravnik specialist in doktor dentalne medicine specialist iz 12 na osem mesecev. Prav tako predvideva, da se preizkus strokovne usposobljenosti všteje v prilagoditveno obdobje, analogno z načinom poteka specializacije v Sloveniji, so navedli na ministrstvu. Po njihovem predlogu bi stroški v celoti bremenili izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri čemer bi vpeljali možnost regresnega zahtevka za povračilo sredstev iz državnega proračuna, ki bi veljala za javne zdravstvene zavode. Ukinili pa bi odredbo o zgornji meji števila ponudb za delo v Sloveniji, s katero se je omejilo število ponudb, ki jih je mogoče podati v posameznem letu. Prav tako bi v zakonu opredelili pogoj znanja slovenskega jezika, so pojasnili.
Zakon ne velja za "Jugoslovane."
Kot je razvidno iz osnutka besedila, se zakon ne uporablja za tiste, ki so poklicno kvalifikacijo pridobili v republikah SFRJ pred 25. junijem 1991 v skladu s tedaj veljavnimi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Prav tako se ne uporablja za posameznike, ki jim je bila v tretji državi pridobljena poklicna kvalifikacija že priznana v eni od držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švicarski konfederaciji in imajo vsaj tri leta poklicnih izkušenj v tem poklicu na ozemlju te države. Postopek priznanja poklicne kvalifikacije za slednje namreč ureja zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, so ob osnutku pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Pričenja se javna razprava
Kot je navedeno v osnutku, se postopek priznavanja poklicne kvalifikacije začne na pisno zahtevo kandidata, zanj pa je pristojno ministrstvo za zdravje. Ministrstvo zahtevo posreduje v mnenje strokovno-posvetovalni komisiji, ki jo imenuje minister za zdravje. Komisija poda svoje obrazloženo mnenje, ministrstvo pa nato izda odločbo. Ministrstvo lahko ob tem izda tudi sklep, s katerim določi dopolnilne pogoje, ki jih mora kandidat opraviti. Osnutek določa tudi pristojnosti glede nadzora nad izvajanjem zakona in globe za prekrške. Osnutek zakonskega besedila je v enomesečni javni razpravi do 17. julija.
