Bruseljski portal Politico je pred dnevi razkril, da ruska zasebna milica Wagner na bojiščih v Ukrajini uporablja ameriško strelivo, ki tja prihaja iz držav Evropske unije. Novinarji portala so podrobneje preiskali različne orožarske poti, pri eni od teh pa so omenili tudi Slovenijo. Njihovi dokumenti namreč med dobavitelji strelnega orožja navajajo tudi do zdaj neznano podjetje Valerian iz Hočevja, naselja v občini Dobrepolje.
Njegov lastnik in direktor Gašper Heybal je za več medijev zanikal, da bi v Rusijo prodajal strelivo. "Ne prodajamo nobenega orožja ali streliva. Poleg tega za Rusijo velja embargo," je za Politico dejal Heybal. Poudaril je, da "mu ni jasno, kako bi se lahko naše ime pojavilo na dokumentu".
Toda šli smo po sledeh zgodbe in ugotovili, da je Heybal del skupine ljudi, ki orožarsko opremo prodaja tudi na območje nekdanje Sovjetske zveze. Po podatkih necenzurirano.si je letos spomladi tam prodala vsaj eno pošiljko streliva, ki ga Rusi po ugotovitvah novinarjev portala Politico uporabljajo v vojaških operacijah na vzhodu Ukrajine. Kupila jo je družba iz Kirgizije, ki se je konec maja znašla na ukrajinskem seznamu sankcij. Njen ustanovitelj je ruski poslovnež iz Sankt Peterburga, rojstnega mesta Vladimirja Putina.
Kakšna je bila torej vloga Slovencev pri kupovanju orožja, ki je končalo v ruskih rokah? In kako je strelivo prišlo na bojišča v Ukrajini?
Trije bančni računi na Madžarskem
Ruska agresija na Ukrajino se je začela 24. februarja. Le dva dni prej je Gašper Heybal, ki se že vrsto let ukvarja z orožarsko dejavnostjo, obiskal notarsko pisarno. Tam je postal lastnik podjetja Valerian, ki do takrat ni poslovalo. Toda že kmalu po zamenjavi lastnika so očitno stekli dogovori o poslih.
V začetku avgusta je tako Heybal odprl tri bančne račune pri banki OTP na Madžarskem. Takoj zatem je podjetje Valerian po zanesljivih informacijah začelo izvažati sestavne dele za lovsko strelivo – in to v Kirgizijo, državo v srednji Aziji, ki ima od izbruha vojne v Ukrajini pomembno vlogo pri oskrbovanju Rusije z orožjem in vojaško opremo. Od lani tako Kirgizija v Rusijo množično izvaža detonatorje, ki se uporabljajo pri izdelavi protitankovskih min, teleskopske merilne naprave, sestavne dele za letala, helikopterje in drone ...
Koliko pošiljk delov za lovsko strelivo je podjetje Valerian izvozilo v Kirgizijo, uradno ni mogoče izvedeti. Po pričevanjih naših virov jih je bilo zagotovo več. V nekdanjo sovjetsko republiko, ki meji na Kitajsko, naj bi začele prihajati lani jeseni.
Posli s Kirgizijo
Na tej točki zgodba dobi nadaljevanje, ki ga je opisal portal Politico. V istem času, ko je podjetje Valerian začelo poslovati s Kirgizijo, je namreč po poročanju portala v skladišča ruske družbe Promtehnologija, ki je na seznamu sankcij ZDA in Velike Britanije, začelo prihajati strelivo, kupljeno v Sloveniji.
Gre za strelivo kalibra 338 Lapua Magnum. Proizvajajo ga v finski tovarni Nammo, ki je v solastništvu norveške države in finske družbe Patria. Prva pošiljka je v Rusijo prispela oktobra lani. Prepeljalo jo je letalo ruske družbe Ural Airlines, ki ponuja tudi poceni lete do Biškeka, glavnega mesta Kirgizije. Na uvoznih deklaracijah je bilo kot dobavitelj navedeno podjetje Valerian, a Heybal zanika, da bi imelo pri tem kakršno koli vlogo.
Tudi na ministrstvu za obrambo so potrdili, da podjetje Valerian nikoli ni zaprosilo za dovoljenje za uvoz ali izvoz streliva. "Glede na analizo carinskih dovoljenj to podjetje ni neposredno izvažalo v Rusko federacijo," so še dodali. Podjetje ni zaprosilo za dovoljenje za izvoz delov za lovsko strelivo v Kirgizijo, saj da gre za orožarsko opremo za civilno rabo.
Slovenci so prodajali tudi strelivo
Toda drugo podjetje, s katerim je povezan Heybal, je v Kirgizijo prodajalo tudi strelivo, o katerem je pisal portal Politico.
Heybal je namreč še vedno vodja prodaje v podjetju 365 Plus, ki prodaja orožje, varnostno in vojaško opremo. Širši javnosti je postalo znano januarja 2019, ko je bilo tarča ropa. Takrat je iz poslovalnice podjetja na Fužinah izginilo za 40 tisoč evrov orožja. Posamezni kosi naj bi se pozneje znašli v Afriki. Storilec je dejanje priznal in za več kaznivih dejanj dobil skupno kazen sedmih let zapora.
Po zanesljivih informacijah je tako podjetje 365 Plus v Kirgizijo izvozilo vsaj eno pošiljko streliva kalibra 338 Lapua Magnum. Letos spomladi naj bi namreč dobilo dovoljenje pristojne komisije ministrstva za obrambo za izvoz manjše količine tega streliva. Ministrstvo smo zato zaprosili za podatke, koliko izvoznih dovoljenj so odobrili podjetju 365 Plus in za kakšno orožje. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
Kot so neuradno izvedeli novinarji necenzurirano.si, je strelivo iz Slovenije kupila družba K Suppro, ki domuje v Biškeku. Ustanovil jo je ruski poslovnež Aleksander Gaidukov, ki prihaja iz Sankt Peterburga, Putinovega rojstnega mesta. Tam ima v lasti podjetje za varovanje, v Kirgiziji pa deluje tudi v prehranski industriji. Po poročanju nekaterih medijev je bil Gaidukov do razpada Sovjetske zveze uslužbenec KGB.
"Lovski naboji", ki so prišli v roke Wagnerja
Po pričevanju virov iz tujine je družba K Suppro v zadnjih letih tesno povezano s kirgiškim ministrstvom za obrambo. Pred mesecem dni jo je Ukrajina z odlokom predsednika Volodimirja Zelenskega na pobudo državnega sveta za nacionalno varnost uvrstila na svoj seznam sankcij. To se je zgodilo v času, ko je družba K Suppro že poslovala s slovenskim podjetjem 365 Plus.
Lastnika podjetja 365 Plus sta Miloš Mitrović, ki je prijavljen v hrvaškem Novigradu, in Igor Albreht. Skupaj imata v lasti tudi družbo EPL, ki prodaja strojno in programsko opremo Apple. Podjetje 365 Plus je lani ustvarilo skoraj štiri milijone evrov prihodkov. To je dvakrat več kot leta 2020. Tudi to podjetje je imelo odprte tri bančne račune pri madžarski banki OTP – dva v poslovalnici v mestu Zalaegerszeg, enega pa v Lentiju, torej tik za slovensko mejo. Zaprlo jih je julija lani – takoj zatem pa je nove tri račune odprlo podjetje Valerian. In to v istih poslovalnicah.
Kako je torej strelivo iz Slovenije končalo pri ruski zasebni milici Wagner? Za zdaj najbolj verjetna možnost je, da ga kirgiška družba v lasti ruskega poslovneža v resnici ni kupovala za kirgiško obrambno ministrstvo, ampak zato, da ga preproda v Rusijo. Kupila ga je tamkajšnja družba Promtehnologija, ki izdeluje in prodaja orožje za rusko vojsko. Od tam je očitno romalo v roke Wagnerja.
Po poročanju portala Politico naj bi bilo ime podjetja Valerian navedeno na uvoznih deklaracijah za 460.000 kosov streliva. Šlo naj bi za "lovske naboje ORSIS", ki jih uporabljajo ostrostrelci. Podjetje Valerian je sicer lani ustvarilo več kot 600.000 evrov prihodkov – veliko večino teh zelo verjetno s posli v nekdanji Sovjetski zvezi.
