V naše uredništvo smo prejeli sporočilo našega bralca naj napišemo članek z naslovom: "Slovenskega kmeta oblil hladen pot: 3,5€ za kavo na irski obali". Kot nam je pojasnil, se nahja na dopustu na Irskem. Med ogledom znamenitosti si je privošil tudi kavo v enem od obmorskih mest, ko je prišel trenutek za plačilo, pa ga je oblil "mrzel pot". Ker vemo, da so v naši deželi popularne slike računov, smo ga prosili še za foto dokaz, a nam je povedal, da na irskem računov v papirnati obliki ni. Gre le za eno od tehnološko najbolj naprednih evropskih držav, kjer imajo zaradi ugodne davčne zakonodaje sedeže evropske podružnice številnih tehnoloških gigantov.
Ker so predvsem poleti misli povprečnega Slovenca največkrat usmerjene proti jugu in hrvaški obali, pogosto pozabljamo, da so najvišje cene znotraj EU pogosto na severu. Glede na podatke Eurostata je bila lani najdražja v uniji Irska, najcenejša pa Romunija. Cene v naši državi so bile tako lani pri 91 odstotkih povprečja EU, kar je tri odstotne točke več kot v 2021, je objavil evropski statistični urad Eurostat.
Na Irskem so tako cene blaga in storitev za končno potrošnjo dosegale 146 odstotkov povprečja EU. Sledila sta Danska s 145 odstotki povprečja in Luksemburg s 137 odstotki. Od članic Evropskega gospodarskega območja in drugih evropskih držav, tesno povezanih z EU, je bila na teh ravneh še Norveška (143 odstotkov povprečja EU), odstopali pa sta Islandija (159 odstotkov) in Švica (174 odstotkov).
Nemčija in Francija sta bili pri 109 in 110 odstotkih povprečja EU, dražje od njiju so bile še Belgija (115 odstotkov), Nizozemska (117 odstotkov), Švedska (124 odstotkov) in Finska (127 odstotkov povprečja EU). Najcenejše države so bile poleg Romunije (58 odstotkov povprečja EU) še Bolgarija (59 odstotkov), Poljska (62 odstotkov), Madžarska (67 odstotkov) in Hrvaška (72 odstotkov povprečja EU).
Od ostalih slovenskih sosed je bila Italija na povprečju unije, Avstrija pa pri 110 odstotkih povprečja. Podatki sicer kažejo, da se vrednost kazalnika glede na povprečje EU kljub inflaciji lani še zdaleč ni dvignila v vseh članicah unije. V nekaterih, na zahodu, jugu in severu, je celo upadla. Izrazitejši so bili dvigi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi.
Na slovenskem statističnem uradu so medtem na podlagi Eurostatovih podatkov analizirali razlike v cenah izbranih skupin izdelkov in storitev v Sloveniji in sosednjih državah. Ugotovili so, da so bile razlike v cenah najizrazitejše v skupini gostinske in nastanitvene storitve. V Italiji in Avstriji so bile cene teh storitev za 21 oz. 20 odstotkov višje kot v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za šest oz. 30 odstotkov nižje od slovenskih.
Precej so se razlikovale tudi cene v skupini oblačila. V Italiji in Avstriji so bile za osem oz. pet odstotkov višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za odstotek oz. 15 odstotkov nižje od tistih v Sloveniji. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile v Avstriji in Italiji v povprečju za šest oz. tri odstotke višje, na Madžarskem za 11 odstotkov nižje, na Hrvaškem pa približno enake kot v Sloveniji.
Izdelki v skupini alkohol in tobak so bili na Madžarskem cenejši za devet odstotkov, v Avstriji so bili dražji za tri odstotke, na Hrvaškem za štiri in v Italiji za devet odstotkov. Zabavna elektronika je bila medtem na Hrvaškem v povprečju za odstotek dražja kot v Sloveniji, v drugih sosedah pa cenejša. V Avstriji in na Madžarskem za devet odstotkov, v Italiji pa za 13 odstotkov.
Prometna sredstva, torej tudi avtomobili, so bili na Madžarskem približno enako dragi kot v Sloveniji, na Hrvaškem so bili dražji za tri odstotke, v Italiji za sedem odstotkov in v Avstriji za 12 odstotkov.
