Novice Svet24

Po ocenah znanstvenikov medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) naj bi se morska gladina svetovnih oceanov in morij do leta 2100 dvignila tudi do 100 centimetrov, po vsej verjetnosti pa ne manj kot 50 centimetrov.

Kaj bi to pomenilo za slovensko obalo?

V primeru dviga morske gladine za 50 centimetrov bi ob višji plimi poplave obsegale 700 hektarjev, s približno 25 centimetri vode na najnižje ležečih delih obale. V večjem obsegu bi bile poplavljene Strunjanske in Sečoveljske soline ter nekateri stanovanjski objekti v Piranu. Na nižje ležečih delih obale bi bilo približno 80 centimetrov vode, ob izjemni plimi pa bi bili najnižji deli obale 144 centimetrov pod vodo.

Najbolj na udaru Koper

Ob dvigu srednje višine morja za 100 centimetrov in ob višji plimi bi poplavne površine obsegale 1246 hektarjev.  Ogrožena bi bila pozidana območja nizke obale, npr. na območju Luke Koper, Bonifike v Kopru (kjer bi ob reki Badaševici segalo vse do naselij Olmo in Šalara), obalni del Izole, v Strunjanu pa bi obsegalo območji naravnega rezervata Stjuža in nižji del naselja.

Twitter

Poplavljen bi bil tudi velik del starega mestnega jedra Pirana, na območju Bernardina in Portoroža bi bile poplavljene predvsem plaže, v Luciji tudi nekatera stanovanjska območja. Sečoveljske soline in njihova bližja okolica pa bi bile poplavljene v celoti. Število poplavljenih zgradb na območju slovenske Istre bi po oceni preseglo 800, skupno število ogroženega prebivalstva pa bi bilo približno 3800, od katerih jih največ živi v koprski občini.

Peter Valckx

Slovenija z otočki

Zanimiva je scenarij, ki ga na družbenih omrežjih predstavlja okoljski znanstvenik Žiga Malek, iz besed katerega je moč sklepati, da morda Blejski otok ne bo edini otok v državi, saj bi lahko ob dvigu gladine - ni sicer jasno, za koliko bi se gladina morala dvigniti, da bi do tega prišlo-, morje na slovensko obalo vplivalo tako, da bo postala daljša, dobili pa bi tudi manjše otočke, kar prikazuje slika, ki jo je Malek objavil na Twitterju. Na njej je moč videti, da bi iz centra Kopra in tamkajšnje luke nastalo več otočkov. Manjše otoke bi dobili tudi v Izoli.