Preostanek bilančnega dobička NLB, ki ni šel za izplačilo prvega dela dividend, v višini 460,46 milijona evrov tako ostaja nerazporejen. O drugem izplačilu dividend naj bi delničarji odločali na skupščini proti koncu leta, po besedah predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka naj bi bil drugi del delničarjem izplačan decembra.
Odločitev za izplačilo dividend sledi lanskim rekordnim rezultatom. Skupina NLB je namreč lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je nova rekordna vrednost in skoraj podvojen predlanski rezultat. Na poslovni rezultat je pomembno vplival marčni prevzem slovenske Sberbank, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov na 262,8 milijona evrov.
Zaradi izteka mandata štirim članom nadzornega sveta - Andreasu Klingnu, Shreniku Dhirajlali Davdi, Gregorju Roku Kastelicu in Marku Williamu Lanu Richardsu - je skupščina danes imenovala tudi štiri nadzornike. Dosedanja člana Shrenik Dhirajlal Davda in Mark William Lane Richards sta dobila nov mandat v nadzornem svetu, na novo pa sta bila za nadzornika NLB imenovana Cvetka Selšek in Andre-Marc Prudent-Toccanier.
Omenjeni štirje nadzorniki se bodo v nadzornem svetu pridružili predsedniku Primožu Karpetu, Davidu Ericu Simonu, Verici Trstenjak in Islamu Osami Zekryju ter dvema predstavnicama zaposlenih, Sergeji Kočar in Tadeji Žbontar Rems.
NLB pa si želi letos izdati za 500 milijonov evrov zelenih obveznic z dospelostjo čez štiri leta in možnostjo predčasnega odpoklica po treh letih. Ti dolžniški instrumenti sledijo načelom ESG (financiranje okoljsko in socialno naravnanih projektov ter projektov za boljše upravljanje). NLB želi v sodelovanju velikimi mednarodnimi bankami izkazati sposobnost izdaje tovrstnih instrumentov na mednarodnih trgih, pa tudi polno zavezo trajnostni agendi. Za projekte, npr. na energetskem področju, je aktualna celotna regija, kjer so trenutno celo bolj aktivni kot v Sloveniji. Nedavno so tako objavili financiranje vetrnih parkov v Srbiji in na Kosovu, Blaž Brodnjak, predsednik upravev NLB, pa bi si želel, "da bi tudi v Sloveniji naposled prišel v ospredje zagon kakšnega velikega energetskega projekta", da bi ga lahko banke s svojim velikim likvidnostnim potencialom podprle.
